Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada že lep čas napoveduje boj proti prekarnosti, zato je njena projektna skupina maja 2015 organizirala posvet o njenih oblikah na trgu dela, na katerem je premier Miro Cerar obljubil, da bodo do konca leta pripravili akcijski načrt, ki bo ta pojav poskušal zamejiti. Načrta niso sprejeli, a bodo jeseni obravnavali tri zakone na tem področju.
Marca je ministrstvo predstavilo dokument Za dostojno delo. Ta prinaša pregled nad trgom dela in predstavlja ukrepe, ki lahko pomenijo preboj naprej za dostojno delo vseh, razlagajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Ukrepe bodo dokončno pripravili s socialnimi partnerji, s katerimi še razpravljajo, zato o konkretnih rešitvah nočejo govoriti. Več bo znanega jeseni, napoved v vladnem programu pa je, da bodo zakone o delovnih razmerjih, urejanju trga dela in inšpekciji dela obravnavali najkasneje 1. septembra, skrajni rok za sprejetje je januar 2017.
Premiki na bolje
Država je z reformo trga dela pred tremi leti povečala število zaposlitev za nedoločen čas, vendar izzivi ostajajo: razlika med redno zaposlenimi in tistimi, ki to niso, se povečuje. Med prioritete, ki so le podlaga za pogovore, so na MDDSZ zato zapisali zdravje in varnost pri delu; prevetriti nameravajo še delovanje inšpektorata za delo (IRSD) in finančne uprave ter zvišati globe za kršitve, ko kdo ni zaposlen, čeprav bi moral biti.
Po zakonodaji najnižja globa znaša 3000 evrov za pravne osebe in espeje, 1500 evrov za manjše delodajalce, 450 za delodajalce posameznike, kar pa menda nima odvračalnega učinka. IRSD bi dobil pristojnost, da bi za tistega, ki izpolnjuje pogoje, lahko zahteval pogodbo o zaposlitvi. Med rešitvami, o katerih bodo razpravljali, je še davčna razbremenitev delodajalcev, poenotenje osnov in prispevnih stopenj prispevkov za vse oblike dela ter prilagoditev sistemov socialne varnosti, da jo bodo uživali tudi tisti v atipičnih oblikah dela.
Proste roke pri odpuščanju?
Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pojasnjuje, da se socialni partnerji že kar nekaj časa niso sestali, saj so dopusti, zato predvideva, da se do septembra s tem dokumentom ne bo zgodilo nič. Pravi, da ta ne daje nobenega konkretnega predloga, le na splošno odpira nekatera področja.
Nekatera vprašanja so vsaj za sindikate zelo občutljiva, denimo predlog zakona o delovnih razmerjih, ki mu odločno nasprotujejo, saj predvideva nove odpovedne vzroke. Eden od teh bi bilo pomanjkanje delodajalčevega zaupanja, kar bi na glavo obrnilo sedanji sistem delovnopravnega in sodnega varstva. Zorko se sprašuje, kako naj delavec dokaže, da, recimo, odklonitev nadurnega dela ni vzrok, da mu delodajalec ne bi več zaupal.
Naklonjeni pa so zmanjševanju prekarnosti, tudi s pomočjo davčne zakonodaje, in večanju pristojnosti inšpektorata za delo. Ta je kadrovsko podhranjen, kar se kaže pri zagotavljanju spoštovanja delavskih pravic. »Manj inšpektorjev in hkrati izjemno veliko pravnih oseb – to onemogoča normalen nadzor nad spoštovanjem zakona. Problem je tudi kultura delovanja delodajalcev. Na žalost je za večino delavec zgolj številka, strošek, ne nekdo, ki pripomore k razvoju podjetja. Ta strošek poskušajo zmanjšati tako, da kratijo pravice, oziroma da ga, kolikor se da, izkoriščajo,« razlaga Zorko.
Dialog je mrtev,
Država ni enako
Predlaga spremembo zakonodaje na področju boleznine. Danes je tako, da prekarci sami nosijo breme, če zbolijo, na primer, za dva tedna. Šele po 30 delovnih dneh bolniške so upravičeni do nadomestila od države. »Ne glede na to, kakšen ima kdo zaslužek, mora plačati polne prispevke in nihče se ne vpraša, kako lahko sploh preživi, če je toliko dni brez dela,« opozarja Funkl. Pri tem navaja besede ekonomskega teoretika Guya Standinga, ki pravi, da so prekarci neke vrste poldržavljani, saj ne sodelujejo pri odločanju, prav tako se jim pravice niso nič povečale, čeprav jih je država zadnja leta dodatno obdavčila.
