Tiskane izdaje
Občina Ajdovščina bo z izsledki znanstvenih raziskav pridobila strokovno osnovo za boljše razumevanje delovanja burje, ki bo tudi podlaga za pripravo smernic, priporočil in protokolov za zaščito pred burjo in odpravo njenih posledic.
Da so zdajšnji režimi zapore cest v Vipavski dolini ob močni burji povsem neživljenjski, je poleg številnih domačinov prepričan tudi poveljnik ajdovske civilne zaščite Igor Benko: »Trenutno velja, da se morajo ceste za ves promet zapreti, ko piha burja s hitrostjo 150 kilometrov na uro in več, pa čeprav gre za regionalno cesto. Če, denimo, pri Podnanosu zaznajo sunek te hitrosti, je za ves promet zaprta vsa dolina.«
Ni enotne oznake hitrosti
Še prej v tem delu Slovenije zapirajo šole: ob hitrosti burje 130 kilometrov na uro namreč velja prepoved vožnje avtobusov in tovornjakov, kar pomeni, da otroci v šolo ne morejo, razen če jih v avtomobilih pripeljejo starši. V prihodnje se po Benkovih besedah sicer napovedujejo nekatere spremembe označevanja in signalizacije hitrosti burje in opozoril o zaporah cest. Prikazovalnike naj bi premestili na ustreznejša mesta, namesto o hitrosti burje pa naj bi voznike obveščali le o zapori cest. Tudi hitrost burje v Vipavski dolini naj bi po novem merili v treh pasovih: od Razdrtega do Vipave, od Vipave do Sela in od Sela do Nove Gorice. Na vprašanje, zakaj na hitri cesti skozi Vipavsko dolino že zdaj ni podatkov o hitrosti burje, Benko odgovarja: »Zato, ker nikjer na svetu ni enotne oznake, ki bi prikazovala hitrost burje«.
Ultrazvočni merilec
Bo pa ljubljanska fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, ki je glavna koordinatorka projekta Wind Risk, na ostrešje tribune ajdovskega nogometnega stadiona v kratkem namestila poseben ultrazvočni merilec vetra. Kot poudarja dr. Goran Turk z omenjene fakultete, za zdaj le enega, saj gre za izjemno drago napravo in opremo: »Prednost tovrstnega merilca je, da meri visoke hitrosti burje, tudi do 240 kilometrov na uro, prav tako pa tudi prostorsko smer vetra. To pomeni visoko frekvenco meritve, kar 36-krat na sekundo. Tako bo omogočena visoka kakovost meritev, saj želimo ugotoviti čim natančnejše povezave med hitrostjo burje in silo, s katero pritiska na objekte, tako na vozila kot na zgradbe in drevesa.« Želijo si, dodaja, da bi bili rezultati meritev javnosti vedno na voljo prek spletne aplikacije, na podlagi rezultatov raziskav pa bi radi oblikovali smernice in priporočila za zaščito pred burjo. Z boljšim poznavanjem značilnosti in z izobraževanjem prebivalcev bi namreč lahko v prihodnje preprečevali večjo materialno škodo zaradi burje. Samo v ajdovski občini ta na leto povzroči za okoli dva milijona evrov škode.
Podobne težave v Dalmaciji
Kot glavne cilje projekta Wind Risk Turk navaja še izboljšan informacijski sistem in spodbujanje udeležbe ljudi pri obvladovanju tveganj v zvezi z vetrom, prav tako kot tudi krepitev lokalnih zmogljivosti za obvladovanje nesreč.
Podobne težave kot v Vipavski dolini imajo z burjo tudi v Dalmaciji, poleg tega zadnja leta opažajo občutno več vrtincev oziroma izjemno nevarnih morskih tromb, čeprav o njihovih vzrokih za nastanek še ni veliko znanega. »Povsod na Hrvaškem opažamo klimatske spremembe, večina se jih zgodi prav na morju. Čeprav velikokrat precej škode povzročijo tudi na kopnu,« priznava dr. Lilijana Šerić s fakultete za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo iz Splita. Predstavniki splitske univerze sicer opozarjajo predvsem na probleme prometa na morju, kjer nimajo nikakršnih omejitev in je samo presoji luškega kapitana prepuščeno, ali bo izdal opozorilo pred močno burjo.
Hitrejše predvidevanje
Tehnična univerza v Dortmundu pa želi v okviru projekta raziskati razmere, ki povzročajo nenadne močne vetrove, ki so v preteklih letih povzročali veliko materialne škode predvsem v gozdovih in podrtih drevesih na naseljenih območjih. En takšnih je bilo po besedah Hanne Schmitt s te univerze neurje Ela, ki je junija lani s hitrostjo 144 kilometrov na uro uničil 20.000 dreves v Essnu in centralno železniško postajo od sveta odrezal za skoraj cel teden. V gozdove ni bilo mogoče še več mesecev, gospodarska škoda pa je dosegla skoraj 650 milijonov evrov. »V Severnem Porenju - Vestfaliji se je kaj takega zgodilo prvič, vse pa je bilo izjemno hitro. Da bo neurje tako močno, je bilo pravzaprav znano šele uro prej. S projektom Wind Risk nameravamo pripraviti nekakšen model, da bi lahko v prihodnje prej predvideli razvoj dogodkov, seveda tudi z manj neželenimi posledicami.«
