Prva križarka in odprta vprašanja v pomorstvu

Koper –Včeraj je v koper priplula prva letošnja križarka - potniška ladja Berlin nemškega ladjarja FTI Cruises in s prvimi 350 gosti zgodaj začela obetavno sezono. Vplutje je po naključju sovpadalo z dnevom pomorstva, ki pa ne kaže tako optimistične podobe.

Letos bo v Koper priplulo 65 potniških ladij, kar je 32 odstotkov več kot lani, ko jih je bilo 49. Na njih pričakujejo 72.000 turistov ali četrtino več od lanskih 58.000. Razlogov za rast je več, nam je pojasnil vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič. Več potnikov so pričakovali že v minulem letu, a je pričakovanja pokvaril zaplet z omejitvami vplutja večjih ladij v Benetke. Letos so se ladjarji temu prilagodili. Vsaj pet ladij bodo preusmerili tudi s turškega tržišča. Če bi se kriza z begunci v Grčiji in terorizmom v Turčiji nadaljevala, pa bi to imelo dolgoročne negativne posledice tudi v Kopru, saj so itinerarji križark v Jadranu povezani s kraji v Grčiji in Turčiji. Dobra novica je, da bo vsaj 25 ladij priplulo tudi pred Piran - resda manjših, vendar z bolj premožnimi gosti. Tako lahko Slovenija letos pričakuje vsaj 90 potniških ladij.

Seveda pa Slovenija ni nič posebnega. Samo Zadar, kamor je Hrvaška v projekt Gaženice (pomol s privezi in potniško sprejemno stavbo) investirala za 120 milijonov evrov, pričakuje letos vsaj 160.000 potnikov (pa jih je imel vsa leta doslej pol manj kot Koper). Veliko vlaganj (in ladij) napovedujejo tudi v Splitu, Šibeniku in Rovinju. V Kopru bodo letos morda prišli do gradbenega dovoljenja za stavbo potniškega terminala in morda do deleža evropskih sredstev zanj. Šele to bi sprožilo začetek naložbe, ki pa bi še zmeraj bila bistveno skromnejša (vredna dva do tri milijone evrov) od slehernega posameznega hrvaškega pristanišča.

Dan pomorstva

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je na včerajšnji proslavi poudarjal dosežke, nihče pa ni realno ocenil zamujenih priložnosti v slovenskem pomorstvu.



Minister Peter Gašperšič je ob dnevu pomorstva poudaril, da ima Slovenija v postopku sprejema v državnem zboru novelo pomorskega zakonika. In da sta država in Luka Koper lani zaključila večletna prizadevanja za poglobitev morskega dna, kar je omogočilo pretovor dodatnih 100.000 kontejnerjev in dodaten milijon ton pretovora. Napovedal je tudi, da se bo letos začela gradnja 100-metrskega podaljška prvega pomola v pristanišču, ki bo po nekaj letih gradnje omogočil pretovor 1,15 milijona kontejnerjev. Ni pa povedal, zakaj njegovo ministrstvo že približno pol leta zadržuje soglasje za petletni načrt razvoja pristanišča, težak 270 milijonov evrov, na podlagi katerega je hotela Luka samo letos investirati 79 milijonov evrov. Ni bilo slišati natančnega datuma gradnje novega prepotrebnega vhoda v pristanišče. Prav tako na proslavi ni bilo slišati predstavnikov pomorskih špediterjev, ki ustvarijo za vsaj dvakrat več prihodkov kot Luka Koper s svojo logistično dejavnostjo na poti skozi Koper in opozarjajo, da bo že vzačetku leta 2018 ozko grlo na železnici zaustavilo nadaljnji razvoj logistike. Po trendu pretovora v prvih dveh mesecih sodeč, bi po besedah Gorana Softiča iz Metrans Adria (ki skrbi za četrtino kontejnerskega pretovora v Kopru), lahko milijon kontejnerjev pretovora lahko dosegli že letos, najkasneje prihodnje leto.

Ministrstvo za infrastrukturo bi moralo minuli petek zaključiti razpis za ponudbe izdelovalcev revizije projekta drugega tira, vendar je zadnji dan sporočilo, da ta razpis podaljšuje do 18. marca, ker naj bi več zainteresiranih kandidatov prosilo za podaljšanje roka. Po dosegljivih informacijah tudi zato, ker razpis ni ponujal projektne dokumentacije v tujem jeziku in so imeli kandidati za revizijo projekta v razpisu vrsto nejasnosti, ki so jih hoteli razčistiti pred oddajo svoje ponudbe.

Foto Boris Šuligoj