Prva pomoč Posavja čaka odgovore

Brežice - Zdravstvena ministrica se bo ob sredinem vladnem obisku Posavja sestala z direktorji brežiške bolnišnice in vseh treh regijskih zdravstvenih domov. Skupen izziv vseh zavodov je pomanjkljiva organizacija nujne medicinske pomoči. Urgentni center je bolnišnici že lani pridelal izgubo, v Sevnici čez dan za NMP nimajo zdravnika, v Krškem pa je zdravstveni dom ponoči včasih zaprt.

Urgentni center (UC) v brežiški bolnišnici je med desetimi novimi slovenskimi prvi odprl vrata. Deluje že tri leta in večjih težav z zagotavljanjem nujnega zdravstvenega varstva za paciente, kot pravi direktorica Anica Hribar, nima.

A za oskrbo, ki jo občutijo pacienti, so izzivi vodstva ustanove bistveno večji. Bolnišnica je lani pridelala 338.000 evrov minusa, letos ji grozi še večji primanjkljaj. Pomemben razlog za rdeče številke je urgentni center, za katerega iz zdravstvene blagajne na leto prejmejo 1,06 milijona evrov.

»Za ohranitev oskrbe, ki jo zagotavljamo trenutno, bi potrebovali še 0,58 milijona evrov,« razlaga Hribarjeva. »Predstavniki države ves čas ponavljajo, da bodo pripravili sistemsko ureditev financiranja UC. Upam, da nam bodo za letos na področju, kjer v zavodu ustvarjamo delno izgubo, malce priskočili na pomoč. Za to smo zaprosili ministrstvo in v sredo pričakujemo odgovor.«

Satelitskega centra še ni

V regiji je bil načrtovan tudi satelitski urgentni center v Sevnici, saj ena večjih slovenskih občin leži v gričevnatem območju in je po vijugastih cestah od brežiške urgence oddaljena vsaj 40 minut vožnje, od celjske 45, novomeške 60 in ljubljanske 90 minut.

Sevniški zdravstveni dom je lani decembra končal 348.000 evrov vredno preureditev nekdanje garaže v 228 kvadratnih metrov velik oddelek nujne medicinske pomoči. Potrebe in prostorski pogoji za začetek delovanja satelitskega urgentnega centra so tako izpolnjeni, pravi direktorica zavoda Vladimira Tomšič: »Zahtevamo, da se ta ustanovi.«

Satelitski center bi občini zagotovil vsaj enega urgentnega zdravnika 24 ur na dan. Zdaj namreč zdravstvenemu domu pripada zdravnik za delo v urgenci le ponoči in konec tedna oziroma ob praznikih, ob delovnikih pa bi se med 7. in 20. uro v urgentno delo po potrebi morali vključevati zdravniki iz rednih ambulant.

Ker v Sevnici urgentnega zdravnika zdaj plačujejo iz lastnih sredstev, so, navaja direktorica, finančno prikrajšani v primerjavi z drugimi zdravstvenimi domovi v državi.

Ob odgovoru na vprašanje, kdaj bo Sevnica dobila satelitski urgentni center, bo Tomšičeva ministrici podala tudi pobudo za uvedbo helikopterske enote prve pomoči na letališču Cerklje ob Krki. Zaradi zasedenosti enot na Brniku in v Mariboru se morajo Sevničani namreč velikokrat na časovno dolgo pot odpraviti z avtomobilom: »S helikopterskim prevozom pacient dobi miren in hiter prevoz, naša zdravstvena ekipa pa ostane v občini.«

Kje in kdaj reanimobil?

V prilogi 1 pravilnika o nujni medicinski pomoči, ki je v veljavi od novembra 2015, zvezdica ob brežiškem urgentnem centru sporoča, da je mobilna enota reanimobila locirana pri drugem zdravstvenem zavodu v regiji. Toda tega vozila z zdravnikom v Posavju trenutno ni.

Reanimobil si želijo v Krškem, pravi direktorica tamkajšnjega ZD Tatjana Fabjančič Pavlič. Zavod ima zdaj namreč dve reševalni vozili brez zdravnika in zdravnika za 24-urno urgentno delo v zdravstvenem domu. V praksi zdravnik občasno prisede v eno od reševalnih vozil oziroma včasih celo preseda med obema. Posledično so vrata krškega ZD ponoči tudi zaprta - to je neprijetna novost novega pravilnika.

»Radi bi se okrepili, saj smo sposobni zagotavljati reanimobilno enoto za območje Posavja. Prav tako bi se radi vključili v dispečerski sistem, ki nam ga že nekaj časa obljubljajo,« razlaga Fabjančič Pavlič. »Finančnih sredstev za takšno organizacijo NMP, kot jo določa pravilnik, je premalo, saj so zahteve po izobraženosti kadrov in avtomobilov veliko višje. NMP že zdaj napajamo iz drugi sredstev ZD.« Zaradi vseh nerešenih vprašanj pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči so se v brežiški bolnišnici odločili, da bodo ob nenehnih prošnjah, naslovljenih na zdravstveno ministrstvo, pripravili tudi lasten načrt ureditve urgentne službe v regiji, navaja Hribarjeva: »O rešitvah še ne bi govorila, saj se moramo o tem najprej pogovarjati in dogovoriti na ravni stroke. Želimo si enovite ureditve za vse posavske občine, saj zdaj urgentno službo večinoma urejamo ločeno.«