Prva sol bo morda šele v začetku avgusta

Sečovlje − Solinarji v Sečovljah bodo prvo sol letos pograbili šele 1. avgusta – če bo po 15. juliju res vsaj 14 dni zapored lepo vreme. Klavdij Godnič, direktor Solin, pridelave soli, je včeraj na naše vprašanje o vplivu vremena na letino odgovoril z eno samo besedo: »Katastrofa!«

Andrej Velkavrh, dežurni sinoptik na Agenciji RS za okolje, je pojasnil, da je temperatura povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, a nismo dosegli julijskega rekorda. Je pa letos ob morju bistveno več padavin. Od januarja so jih na avtomatski postaji v Sečovljah namerili 635 milimetrov, od 1. junija do danes kar 200 milimetrov. To je približno trikrat več od 20-letnega povprečja.

Veliko dela, nič zaslužka

To še predobro ve Dario Sau, vodja proizvodnje Sečoveljskih solin, ki pravi, da je samo 25. junija padlo skoraj 70 litrov dežja, v zadnjem tednu pa 62 litrov dežja na kvadratni meter. »Lepi dnevi se bodo začeli 15. julija. Če bo zapovrstjo vsaj 14 dni sončnega vremena, bomo 1. avgusta lahko pobirali sol, sicer pa težko napovem,« je dejal Sau, ki pravi, da bi jo glede na shranjeno zgoščeno slanico lahko pobirali že po nekaj dneh. Toda dež ni samo razredčil slanice, temveč je pokvaril proces ustvarjanja petole – trdne podlage solinskih bazenov, ki omogoča pobiranje soli. Tehnologijo petole sečoveljski solinarji prenešajo iz roda v rod že 700 let. Gre za trdno zmes mineralov, soli, alg, mikroorganizmov in blata. Za pripravo petole potrebujejo solinarji najmanj 14 dni lepega vremena. »Solinar potrebuje najmanj štiri leta izkušenj, dela in volje, da se približno nauči solinarskih znanj. A brez pomoči kolegov, bi se mu posel po mesecu ali dveh povsem pokvaril,« pravi Sau, ki opozarja, da imajo solinarji ob slabem vremenu še več dela kot ponavadi: »Skrbeti moramo, da se nam ne uniči podlaga v solnih bazenih, obnavljati poti, nasipe, pretočne kanale ... Stroškov je veliko, zaslužka pa nobenega.«

V najslabši sezoni le odstotek običajnega zaslužka

Ob normalni letini lahko pogodbeno, sezonsko zaposleni solinar (od 30 solinarjev je takšnih 18) zasluži od 3000 do 4500 evrov na sezono. Toda leta 2010, ko je bila najslabša sezona doslej, so v vsej sezoni zaslužili le po 30 evrov. Sau upa, da se letos kaj takega ne bo ponovilo. »Povprečna sezona nam navrže po 3000 ton soli. Če bo po 15. juliju ves čas sonce, lahko še zmeraj upamo, da bomo avgusta in delno septembra nagrabili 2000 do 2500 ton soli, da nam torej julij ne bo povzročil polovičnega izpada pridelka,« je dejal Sau. »Seveda imamo še kar nekaj zalog iz prejšnjih let, toda zelo težko je pridobiti kupce na trgu. In če bi eno leto ostali brez soli, bi jih zelo hitro izgubili.« Da bi delali sol brez petole, ne pride v poštev, saj bi solinska polja za več let uničili.

Klavdij Godnič je povedal, da imajo na zalogi še malo več kot tisoč ton jedilne soli in 30 ton solnega cveta. »Takšna količina bi zadoščala za še eno dobro leto. Če je torej letos ne bi pridelali prav nič, bi je morali prihodnje leto vsaj tisoč ton,« je dejal Godnič.

Lepa Vida kljubuje dežju

Kljub slabemu vremenu dobro posluje center dobrega počutja na prostem Lepa Vida. »Gre nam precej bolje kot lani. Lani smo imeli skupaj 3000 obiskovalcev, letos jih načrtujemo dvakrat več, doslej se nam je to število od 25. maja uresničevalo. Zares rentabilen pa bo center šele prihodnje leto, ko bomo dosegli 9000 obiskov. Iz sedanjih trendov ne dvomimo, da tega ne bi uresničili. Tudi sicer je več zanimanja za posebne storitve v termah na prostem. Povprašujejo tudi, ali bi jih zvečer oddali na primer za razne prireditve, poroke ali dekliščine,« je povedal Godnič.