Tiskane izdaje
Za njih je to Klemen Jaklič, ki ga v izvolitev za ustavnega sodnika predlaga Boris Pleskovič, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa. Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša Pahorju tudi že javno sporoča, da dvojni doktor znanosti s harvardske univerze ne sme manjkati na seznamu, ki ga bo poslal v državni zbor. Druge stranke o svojih favoritih še ne govorijo prav na glas, jasno pa je, da Jaklič zagotovo ne bo izbira pri vseh strankah. In ker kandidat za ustavnega sodnika potrebuje 46 glasov podpore, glasovanje pa je tajno, so možna presenečenja.
Zaradi števila prijavljenih kandidatov in imen, ki so na tem seznamu, bo Pahorjeva odločitev tokrat bistveno težja, kot je bila tista julija, ko je iskal zamenjavi za dva ustavna sodnika in ko je s politiko (pre)hitro dosegel soglasje o novih imenih. Svetovnonazorski profil kandidatov je bil pred šestimi meseci ključno merilo, na hitro je ustregel tako levici kot desnici.
Infografika: Delo
Da bi se na seznamu poleg 23 imen znašlo še kakšno, ni pričakovati. Pahor namreč sploh ni naklonjen možnosti, ki jo ima, in sicer da bi h kandidaturi sam nagovoril nekoga, ki bi se mu zdel primeren za ustavnega sodnika. Čeprav je stroka že večkrat problematizirala način izbire ustavnih sodnikov prek javnega razpisa (med 23 kandidati je tudi 11 takih, ki so se sami prijavili), bo tako zagotovo ostalo tudi v prihodnje, ne glede na to, da nekateri poudarjajo, da je takšen način izbire za tako pomembna sodniška mesta povsem neprimeren in neustrezen, da je pravzaprav čudaški. Takšnemu čudaštvu se je hotel izogniti nekdanji predsednik države, ki je pred leti h kandidaturi nagovarjal dr. Rajka Pirnata z ljubljanske pravne fakultete, vendar se ta za takšen korak ni odločil. Bi se zdaj? O tem Pirnat, kot nam je povedal, ni razmišljal, saj ga Pahor ni poklical.
