Tiskane izdaje
"Zahtevamo, da je zdravstvena oskrba v naši regiji enako dostopna in kvalitetna kot drugod po državi," piše v posebni Peticiji za izgradnjo uregentnega centra na Ptuju, ki so jo včeraj pred ptujsko mestno hišo podpisovali meščani in obiskovalci iz okolice.
"Zato je ustanovitev urgentnega centra nujna. Prebivalci Spodnjega Podravja moramo imeti enake pravice do zdravljenja in dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kot drugi prebivalci Slovenije." Doslej je peticijo podpisalo že 500 ljudi, poslej pa bodo podpise zbirali na stojnici v mestu ob večjih dogodkih in prireditvah, je povedal ptujski podžupan Gorazd Orešek.
Ptujčani že več ne vedo, kaj naj še ukrenejo, da bi dobili urgentni center. S širšim zaledjem ga potrebuje okoli 140 tisoč ljudi; samo v 16 občinah na ptujskem območju jih je dobrih 70 tisoč. Zaradi napačnih izhodiščnih podatkov o urgentnih ukrepih je Ptuj iz prvotne slovenske mreže urgenc kar izpadel. Potem so s težavo dokazali, da tak center nujno potrebujejo tudi tu. Ko pa bi bilo treva začeti graditi, je država zahtevala, da ptujska bolnišnica sam priskrbi 600 tisočakov manjkajočih sredstev. A ji država kot ustanoviteljica ni dovolila, da bi si denar sposodila, sama ga pa nima. Potem je bolnišnica želela prodati kos svojega zemljišča domu upokojencev za gradnjo paliativnega oddelka, pa spet država ni dovolila. Ptujski župan Miran Senčar je celo našel zasebnika, ki bi prispeval 800 tisočakov, če bi center gradil s svojim podjetjem, a ga je država spet zavrnila.
Pred dvema mesecema so župani ptujskega območja zahtevali sestanek pri ministrici Milojki Kolar Celarc, da razčistijo nejasnosti, ki še zadržujejo gradnjo, a jim ta v dveh mesecih ni uspela niti odgovoriti, kaj šele določiti dneva, kdaj bi se pogovorili. Zdaj s peticijo zahtevajo tudi to srečanje in jasen dogovor o gradnji.
Po vseh zapletih je preostala le še peticija edina možnost. Država ima letos v proračunu za ptujsko urgenco 1,7 mio evrov, ki jih bo prenesla v prihodnji proračun, ko jim bo dodala še 226 tisočakov. To pa za 2,8 mio evrov vredne načrte ni dovolj. Bolnišnica pa svojega deleža ne more zbrati, poudarja direktor Andrej Levanič in ostro nasprotuje, da bi država Ptuj odpravila zgolj s satelistkim centrom. Ptuj in Ormož sta v izhodiščnem letu 2014 imela preko 20 tisoč urgentnih primerov in bi morala dobiti srednje velik urgentni center B, zdaj pa jim država niti najmanjšega noče zgraditi, kot jih je sama brez lokalnega sofinanciranja zgradila v desetih slovenskih mestih.
