Tiskane izdaje
Dominikanski samostan je eden od najpomembnejših ptujskih arhitekturnih spomenikov, zato je bilo obnavljanje in preurejanje njegovega dela izjemno zahtevno delo tako za gradbenike kot arheologe, restavratorje in še posebej za projektante nove vsebine v zgodovinskem spomeniku.
Dvorana naj bi bila namenjena kongresom in vrhunskim kulturnim prireditvam, poudarja ptujski župan Štefan Čelan. Vendar posebnost cerkvene ladje in spomeniška zaščita nista dovoljevali upoštevati vseh sodobnih kriterijev in standardov, ki veljajo za novo zgrajene dvorane, zato ima ptujska dominikanska dvorana objektivno precej pomanjkljivosti od akustike do opremljenosti.
Za arheološka in restavratorska dela je država že leta 2011 obljubila in podpisala sklep za 2,1 milijon evrov, vendar je na koncu ostala restavratorjem dolžna še skoraj 700 tisočakov, zaradi česar niso mogli končati dela v križnem hodniku samostana, v refektoriju in v Matildinem dvoru, pa tudi grobnic v cerkvi še niso raziskali in pripravili za ogled.
Gradbena dela (Strabag s podizvajalci) so stala 3,3 milijone evrov, namesto enega leta pa so zaradi sprotnih novih odkritij in prilagajanj projektov trajala skoraj dve leti. Projekte za obnovo celotnega samostanskega kompleksa (za to prvo in za vse naslednje faze) je mestna občina plačala s skoraj 920 tisočaki, tako da je celotna investicija vredna (skupaj s še ne dokončanimi restavratorskimi deli) 6,4 milijone evrov. Evropski sklad za razvoj je pri celotnem projektu pomagal z 1,84 milijona evrov.
Prvi fazi obnavljanja naj bi že prihodnje leto sledila druga, v kateri bodo obnovili križni hodnik prvega nadstropja, na treh stranicah kvadratastega samostanskega kompleksa napravili novo ostrešje in streho, uredili pa tudi vse ostale notranje prostore samostana. Za drugo fazo naj bi mestna občina Ptuj dobila 0,8 milijoina evrov, vsaj pol toliko bo dodala sama, a tudi za nadaljevanje restavratorskih in konservatorskih del v drugi fazi bo treba najti še pol milijona evrov (poleg 0,7 milijona manjkajočih za ta dela v prvi fazi).
Začetek obnavljanja dominikanskega samostana pa je prinesel vrsto novih odkritij o gradbeni zgodovini celotnega kompleksa; odkrili so izjemno veliko stenskih fresk in slikarij, razkrili elemente mnogih prezidav in potrdili, da bi celoten samostan morala biti spomenik državnega pomena, ne pa da je razglašen za lokalnega in je zdaj v celoti v lasti mestne občine Ptuj.
Zaradi urejanja dvorane so morali iz dominikanske cerkve umakniti arheološki lapidarij - torej zbirko najvrednejših in največjih arheoloških najdb s ptujskega območja - in razstavljeno drugo arheološko gradivo.
Spomenike so zaprli v posebne lesene škatle in jih preselili v bližnjo izpraznjeno vinsko klet, nihče pa ne ve, koliko časa bodo tako ostali zaprti pred pogledi javnosti, pa tudi ne, kje jih bodo sploh kdaj pozneje spet razstavili. Zamisli o novem arheološkem muzeju na Ptuju, za katerega so polaganje temeljnega kamna obljubljali že za lansko leto, se vedno bolj odmikajo v negotovo prihodnost.
Ko bo z drugo fazo obnove čez dve ali tri leta obnovljen samostan, pa naj bi uredili še celoten park pred njim na vzhodni strani in tudi zahodno dvorišče. Med samostanom in reko Dravo pa načrtujejo ureditev obrežja in na koncu naj bi na reki postavili še poseben plavajoči oder za različne prireditve. A še prej bo treba z dvorano, ki jo bodo odprli jutri, nekaj zaslužiti, da bo vsaj pokrila stroške obratovanja, ki jih prinaša z odprtjem.
