Ptujski dom ima še vedno preveč denarja

Od lanskega poslovanja mu ostaja 1,6 milijona, letos bo prigospodaril še dodatnega tričetrt milijona evrov

Objavljeno
27. januar 2016 21.35
Turistične destinacije Ptuj, Slovenski trg, 20.8.2015, Ptuj [Ptuj, Slovenski trg, turizem]
Franc Milošič
Franc Milošič

Čeprav bilanca še ni dokončna, pa je po prvotnih izračunih Domu upokojencev lanskoletno poslovanje prineslo kar 1,6 milijona evrov presežka. Tudi v poslovnem načrtu za letošnje leto je predvidenih 756 tisoč evrov presežka (pri desetih milijonih prihodkov). Končno pa so le ugotovili, da presežke ustvarjajo previsoki dodatki k osnovnim oskrbnim cenam.

Ptujsko podjetje Simam je temeljito pregledalo in analiziralo poslovanje doma in ugotovilo, od kod izvirajo presežki. Z osnovno oskrbo, ki v DUP znaša 15,88 evra na dan in velja za varovance, ki ne potrebujejo nobene pomoči, je DUP najcenejši dom v Sloveniji. Toda po analizi Simama je takšna cena za 4 evre prenizka in torej prinaša domu izgubo. Osnovno ceno na predlog javnega zavoda potrjuje ministrsstvo za delo, družino in socilane zadeve, ptujski dom pa ima tako nizko ceno že nekaj let.
K osnovni ceni pa obračunavajo dodatke za pet različnih stopenj pomoči varovancem in ti znašajo na dan od 2,3 do 13,7 evrov (od delne do celotne pomoči). "Prav po razvrščanju varovancev v te razrede je bil ptujski dom poseben," pravi direktorica Jožica Šemnički. V analizi so ugotovili, da je zaradi te pomoči varovancem v celotnem domu zaposlenih 21 ljudi, dodati pa je treba še nekaj materialnih stroškov, ki pri različnih vrstah pomaganja nastanejo. Plačila dodatkov za vse oblike pomoči pa so v enem letu za dober milijon višja, kot so dejanski materialni stroški in plače za tiste, ki starostnikom pomagajo. V ptujskem domu je v lanskem letu kar 574 oskrbovancev plačevalo različne kategorije pomoči - vseh varovancev pa je bilo v vseh enotah 710.
Višine dodatkov za posamične vrste in obseg pomoči določa ministrstvo. Jožica Šemnički pravi, da jih ni mogoče kar znižati, saj je metodologija oblikovanja cen predpisana in usklajena tudi z zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Analiza Simama pa dokazuje, da je del dodatkov za pomoč že tako ali tako vračunan v različnih stopnjah osnovne oskrbe in bi zaradi tega zaračunani dodatki morali biti precej nižji. Po analizi stroškov in cen je torej mogoče reči, da gre za sistemsko napako zaračunavanja dodatkov, ki pa je lahko bila tudi namerna. "Oskrbi II in III nam pokrivata izgubo na oskrbi I, zato višje osnovne cene ne bomo predlagali."