Tiskane izdaje
Porušeni in razpokani del obzidja ptujskega gradu so začeli takoj reševati, da bi preprečili nadaljnje rušenje. V dveh dneh bodo odstranili nekaj deset kubičnih metrov nasipa na razgledni ploščadi pred nekdanjo konjušnico, da bodo zmanjšali pritisk na načeto obzidje. Grad je državna last in država je že obljubila, da bo poskrbela za geomehanski pregled in pripravila načrt sanacije.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Andrej Brence je povedal, da so ministrstvo nemudoma obvestili o dogodku. "Zdaj bomo ta predel toliko zaščitili, da ne bo več ogrožal mesetnih hiš na in pod južnim pobočjem grajskega hriba." Sicer pa Brence poudarja, da je vodstvo muzeja že dlje časa opozarjalo državo kot lastnico na slabo stanje grajskega obzidja. Muzej je pripravil potrebne načrte za očiščenje južnega pobočja grajskega griča in za popolno obnovo južnega dela obzidja, torej prav tega, ki se je zdaj začelo rušiti. Konec predlanskega decembra so s tem projektom kandidirali na razpisu Norveškega finančnega mehanizma in mehanizma EGP, kjer je bilo za kulturno dediščino na voljo 4 milijone evrov. A ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skoraj leto dni ni uspelo sestaviti komisije, ki bi prispele projekte pregledala in ocenila. Obnova ptujskega obzidja je bila vredna 2 milijona evrov, evropskega denarja pa bi bilo 85 odstotkov, desetino bi morala primakniti država, 5 odstotkov pa sam muzej. A država pač ni spoznala, kakšen problem ima s svojim premoženjem in je obnovo ptujskega obzidja zavrnila.
Pred kratkim se je muzej sam lotil čiščenja severnega dela grajskega griča in odstranjevanja dreves in grmovja, ki so rasla ob obzidju in na njem, ob grajskih zidovih in stolpih. Postopoma so nameravali očistiti odvečnega rastlinja tudi južni del obzidja, a še preden so prišli na južno stran, se je kakšnih deset kubičnih metrov obzidja zrušilo v mestni vinograd pod njim in jih nekaj ogrozilo tudi spodaj stoječe mestne hiše.
Ptujski župan Miran Senčar, ki si je razdejanje ogledal, je bil začuden nad slabim stanjem obzidja. "Država bo to morala sanirati, saj je njeno. O tem sno jo že obvestili." Grajsko obzidje doslej res pri površnem pogledu ni kazalo posebnih slabosti, a muzejski delavci so na nanje glasno opozarjali. Zdaj nihče ne upa niti pomisliti, kaj bi bilo, če bi ona dva turista, ki sta v sredo popoldne stala ob obzidju, bila nekoliko manj previdna, ko so se z drobnim prodom posuta tla pod njima začela rahlo pogrezati. Komaj sta se umaknila nekaj deset korakov v grajsko recepcijo, je prav tam, kjer sta še malo prej stala, že zijala pol metra široka in nekaj metrov dolga razpoka, tla pa so bila ugreznjena za dobrega pol metra, saj je kamenje iz zidu za seboj potegnilo tudi del razglednega dvorišča.
Niti geomehanik Božidar Janžekovič niti Andrej Brence včeraj še nista mogli oceniti, koliko bi lahko stala sanacija samo tega dela obzidja. Povsem jasno pa je, da bo čimprej treba očistiti in utrditi vsaj celotni južni kraka, torej polovico od celotnega 1,2 kilometra dolgega obrambnega obzidja s štirimi stolpi in Karlovim portalom.
