Tiskane izdaje
Tako se je 57. ptujsko kurentovanje tudi zares začelo. Že opolnoči med 2. in 3. februarjem so kurenti brez kap in kožuhov, samo z zvonci in ježevkami, ob velikem ognju v Budini pri Ptuju »skočili« v pustni čas. In tudi pustne zabave so se že začele, saj je letošnji čas od svečnice do pustnega torka, ki se je prilepil na zadnji dan tega meseca, kar dolg. Zato so na Ptuju za »resni« pustni čas izbrali zadnji ducat dni. »Teh pustnih dni se ne šteje, ta čas se živi,« poudarja predsednik letošnjega in mnogih prejšnjih kurentovanj Branko Brumen, ki je istočasno tudi podpredsednik evropskega združenja karnevalskih mest. Na Ptuju pa začetka karnevala tudi letos ni zamudil niti predsednik tega združenja (FECC) Henry van der Kroon.
Foto: Franc Milošič
Na ptujskih ulicah se je danes razkazalo več kot 1800 mask. Vedno začnejo to večdnevno prireditev s povorko vseh tistih pustnih likov, ki so se ohranili na največjem šemskem ozemlju pri nas - na Dravskem in Ptujskem polju, pa v tudi v Halozah in na obrobju Slovenskih goric. A v povorki niso manjkali niti drugi najbolj znani slovenski liki od pusta mozirskega, pusta cerkniškega, laufarjev iz Cerknega, vrbovskih šjem, liških pustov iz Kanala ob Soči, maškar iz italijanskega Lugagnana, romunski urzelni, krampusi iz avstrijskega Eggersdorfa, mamuthonesi z italijanske Sardinije, hrvaški zvončari, bolgarski sourvakari iz Pernika in še plesoči vragi iz Venezuele.
Branko Brumen je tako kot ves pustni Ptuj ponosen, da je pred dvema letoma Lionel Planet ptujsko kurentovanje uvrstil med deset najbolj znanih svetovnih karnevalov. Znašlo se je na 7. mestu, v evropskem delu sta ga prehitela le beneški in belgijski pustni karneval. »Toda upam si trditi, da je po številu ohranjenih pustnih likov, torej po ohranjeni dediščini, to največja takšna povorka v Evropi, če ne že kar v celem svetu,« poudarja Brumen.
Foto: Franc Milošič
In pohvali se še z enim zelo močnim argumentom. Pred letošnjo jesensko skupščino Unesca je namreč že vse pripravljeno, da bo ta kurentove obhode in poslanstvo razglasila in uvrstila na seznam žive svetovne dediščine. Ptujčani so si za to dolgo prizadevali. A najprej so za to ustvarili trdno podlago: posamezne skupine kurentov so organizirane kot društva, pred leti so ustanovili zvezo teh skupin kurentov in pripravili predlog za Unesco. Kurent je tako zdaj bolj trdoživ, kot je bil še pred šestimi desetletji.
Leta 1960, ko so na Ptuju pripravili prvo kurentovanje, so to storili prav zato, ker so ugotavljali, da temu izjemnemu demonu in pustnemu liku moč pojema in da bi se morda bil počasi in vztrajno preselil le še v preteklost in spomine. Toda kurentovanje ga je kot posebna organizacijska oblika oživilo in okrepilo. Izdelovalci kurentij in poznavalci razmer danes že govorijo, da je na celotnem šemskem območju kurenta zdaj že vsaj tri tisoč kurentovih oprav in da se število vsako leto še povečuje.
Letošnje kurentovanje je sestavljeno iz okoli 200 različnih posamičnih prireditev in dogodkov. Razdeljeni so po vsebini v tri skupine in že vsaka zase predstavlja kar zavidanja vreden festival. Etnofest so prireditve, ki ohranjajo in gojijo etnografsko dediščino, običaje, obredje, kulinariko in oblačilno kulturo ter kulturo šemljenja. Artfest se vsega tega loteva z umetniškimi orodji in skuša razkriti pod površjem bistvo, izvor in pomen obredja. Karnevalfest pa so prireditve, na katerih se v ljudeh najprej prebudi, potem jih prevzame in na koncu izživi vsa elementarna naravna energija, ki regenerira telo in dušo. Vse te tri festivalske enote pa so povezane v trdno in nedeljivo celoto.Etnofestova glavna prireditev je bila danes - to je povorka ohranjenih slovenskih in drugih pustnih likov. Ker je večina likov in skupin na pustno nedeljo najraje v domačem kraju, je vsakoletno srečanje na Ptuju že dober teden dni prej. Edino tako je mogoče zbrati skoraj vse like na enem mestu. Ptuju takšno "zborovanje" vseh znanih mask daje dodatno energijo. Žal je doslej še vedno ni zbral dovolj, da bi uspel pripraviti in odpreti tudi muzej slovenskih pustnih mask. Zamisel je stara že dve ali celo tri desetletja in v začetku se je še postavljalo vprašanje, zakaj naj bi bila takšna muzejska zbirka prav na Ptuju in ne kje drugje v Sloveniji. Zadnja leta pa je čedalje bolj jasno, da je Ptuj sicer pravo mesto zanjo, a se zna zgoditi, da jo bodo prej uredili kje drugje, preden se bodo na Ptuju zavedli, da so imeli vse možnosti, izredno prednost, ki pa je niso izkoristili in obogatili svoje muzejske, zgodovinske in turistične ponudbe.
V pustnem času pa se tak domač muzejski prikaz naseli na osrednji ptujski Mestni trg. Sleherni večer tam po prvem mraku na široko vsebinsko predstavijo enega ali več pustnih likov ali skupino mask. Že jutri zvečer se bodo predstavili pokači, rusa in kurenti ali koranti, v ponedeljek orači, baba deda nosi in seveda spet kurenti, brez katerih ne bo minil noben naslednji večer vse do pokopa pusta na pustni torek. V teh predstavitvah se tudi obiskovalcem razkrijejo podrobnosti, smisel in poslanstvo posameznih mask. Tako bodo v torek zvečer zvedeli, zakaj se neprestano bojujeta Rabolj in haloški Jurek, zakaj slednji vedno zmaga in kam (pod Dponačko goro) se za skoraj celo leto zavleče poraženi demon Rabolj. Tam bo mogoče zvedeti, kakšno je poslanstvo markovških kopjašev, kako so se med pustnimi liki znašle vile, edini izključno ženski pustni lik, ki pa se je k moškim pustnim mašakaram priključil potem, ko so odigrale eno od gledaliških iger pred nekaj manj kot stoletjem, pa potem kostume z odrskih desk prenesle na prosto in zaplesale v pustno tradicijo. Ponovno pa bodo vsi domači pustni liki in tudi nekateri iz drugih naših mest in sosednjih dežel na čelu nedeljske povorke 28. februarja, za njimi pa se bodo nanizale karnevalske skupine od blizu in daleč.
Karnevalfest se najbolje razkrije prav v tej glavni nedeljski povorki, ki si jo pride ogledat nekaj deset tisoč radovednežev in za katero nikoli ni mogoče vedeti, koliko maskirancev je takrat nastopilo: veliko izvirnih mask je tudi med občinstvom in se pravzaprav meja med nastopajočimi in obiskovalci često povsem zabriše. Tisti najbolj navdušeni nad temačnimi liki, okostnjaki, zombiji, smrtmi, hudiči in še čim pa imajo odlično priložnost izživeti svojo karnevalsko energijo na nočni povorki (v petek, 24. februarja po 18. uri). Že naslednji dan je na vrsti karnevalsko razkazovanje meščanov na mestnem pustnem korzu. Tega prirejajo v spomin na prvo takšno mestno maskirano povorko, ki se je po mestu popeljala s konjskimi vpregami že leta 1873. Najbrž se je kaj podobnega v mestu zgodilo že prej, a za omenjeno leto imajo prve trdne dokaze.
Da pa se za prihodnost ptujskega kurentovanja ni treba bati, pripravijo vsak pustni ponedeljek še posebno povorko otrok iz vrtcev. Po mestnih ulicah se razlezejo zelo domisleno in vzorno maskirane skupine otrok iz vrtcev celotne Slovenije. Vzgojiteljice s svojimi skupinami kar tekmujejo v domiselnosti skupinskih likov in mask in če bi kurentovanje podeljevalo nagrado za tiste, ki mu zagotavljajo prihodnost in rast, bi tega vedno znova morale dobiti vzgojiteljice.
Artfest pa je prav poseben umetniški vpogled v kurentovo deželo in običaje. Osem let društvo Art Stays organizira slikarski ex-tempore in doslej je v mesto pripeljalo že kakšnih 600 likovnim umetnikov, tudi letos je že prve dneve slikarska platna žigosalo nekaj deset prijavljenih. Do 24. februarja bodo ustvarjali na pustno ali lastno izbrano temo, takrat pa bo strokovna komisija pred ptujsko mestno hišo razglasila najboljša dela in jim podelila nekaj nagrad. Mestna občina Ptuj za dva tisočaka odkupi najboljše delo, nagradijo pa še naslednji dve z odkupom, enemu od umetnikov pa Galerija PO.VI viz Strnišča pri Ptuju potem pripravi razstavo njegovih del in mu natisne katalog. Preostala dela pa ponudijo na dobrodelni dražbi.
Komur pa vse te prireditve še ne potešijo pustne razigranosti, ima vsak večer in celo noč na voljo še pravo glasbeno veselico z izbranimi ansambli, skupinami in estradniki v karnevalskem šotoru na Vičavi, tik pod ptujskim grajskim gričem.
