Pust se začenja, najprej seveda na Ptuju

Ptuj - Zima je prišla v zadnjem hipu, kurenti so bili nanjo že pripravljeni. Minulo noč so ob velikem ognju v Spuhlji pri Ptuju skočili v pustni čas, danes pa so se med močnim sneženjem s skakanjem po ptujskih ulicah ogreli za prihodnje dni tja do pustnega torka. Imeli so eminentno družbo - skoraj vse domače pustne etnografske maske, pa tudi nekaj tradicionalnih skupin iz tujine. Z njimi so bili vsi trije »bratje kožuharji«, da so skupaj proslavili vpis kurentovih obhodov na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine. Pred kurenti so na seznamu že bili bolgarski sourvakarji iz Pernika, buše iz Mohača in Petrovega sela ter istarski zvončari.

Ptujsko kurentovanje je letos že 58. po vrsti. Ker se na svečnico pustni liki še ne smejo prikazati na plano, pripravijo kurenti v Spuhlji pri Ptuju vsako leto kurentov skok v pustni čas. Na domačiji 2. princa ptujskega karnevala Matevža Zokija zakurijo velikanski kres in opolnoči okoli njega kurenti skačejo, ropotajo in vihtijo svoje ježevke skoraj do onemoglosti. Kožuhov in kap še ne nadenejo, le z zvonci in ježevkami uprizorijo nepozabno vzdušje, ko se energija velikega ognja in njihova demonska energija združita v stanje, v katerem je padanje v trans in nerazumljivo omamo zelo blizu in ga je lahko doseči.

Kurentova domovina je devet vasi Ptujskega polja, kjer sta se lik in oprava ohranila, z njima pa verovanje, da kurent prežene zle duhove, ki so vklenjeni v zimski čas. Čeprav zadnja leta radi poudarjajo, da niso prinašalci pomladi, kar bi pomenilo, da so preganjalci zime, pa so v resnici prav to. Nismo namreč pozabili, da je prebujanje pomladi, ki bo pregnala zimsko enoličnost, turobno občutje, prezebanje in zmanjkovanje hranljivih zalog v kaščah in shrambah, napovedovanje dobrega. Sami svoje poslanstvo vidijo prav v prinašanju dobrega in zdravega.

Poleg kurenta se je v Podravju in nekoliko širši okolici doslej ohranila dobra polovica vseh slovenskih pustnih mask in likov. V Halozah, Slovenskih goricah ter na Dravskem polju so ob kurentu do današnjih dni preživeli orači, rusa, medved, pokači, kopjaši, vile, piceki in kokotiči, pa babe, ki v koših nosijo svoje dede ... Pridružili so se jim še nekateri drugi mlajši, a danes prav tako nepogrešljivi liki, kot so na primer cigani iz Dornave.

Ker širom po Sloveniji razširjeni pustni liki ostajajo in nastopajo na pustno nedeljo in pustni torek v domačih krajih, jih ptujsko kurentovanje zdaj že dve desetletji združi v otvoritveni povorki teden dni pred pustno nedeljo. Tako se ptujske mestne ulice spremenijo v živi pustni muzej in tudi današnja povorka je pokazala, kako živi so še ti liki, običaji in maškare.

Na Ptuju so se danes razkazovali cerkljanski laufarji, koši šoštanjski, pa zvončari, liški pust in še vrsta drugih domačih skupin. Manjkali niso avstrijski krampusi, coprnice iz hrvaškega Zasadbrega, Zagariške mačkare iz Dobrepolja, pustarji iz Grgarskih Raven, Obrški prutarji iz Dobove, rimski tlačani iz Spuhlje ... Pustni čas, ki mu na Ptuju pravijo tudi peti letni čas, se je začel energično in veličastno.