Pustni čas je tu

Komaj osem dni je v letošnjem koledarju odmerjenih za pustni čas, zato se maskam, likom in pustnim običajem še posebej mudi izkoristiti vsako minuto. Kurenti bodo točno opolnoči s svojimi zvonci zaropotali ob velikanskem kresu, ki ga bodo že 14. zapored zakurili v Budini pri Ptuju. Kurentov skok je prvič in potlej tudi vse naslednje organiziral Matevž Zoki, ki je bil 2. princ ptujskega kurentovanja. V resnici pa je z njim samo obudil starodavni običaj, na katerega so bili v zadnjih letih nekoliko pozabili.

Šele takoj po svečnici se namreč na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah smejo nadeti maske. Striktno upoštevanje tega pravila dokazuje, da ima pustno obredje še vedno magično moč in da mnogi še vedno - kljub svoji navidezni brezbrižnosti - zasebno in intimno ne upajo prekršiti pravil, da se zemeljske sile in demoni le ne bi maščevali. Na domačiji Matevža Zokija se vsako leto zbere vsaj sto kurentov, ki opolnoči tako zaropotajo, da v mirni noči odmeva po celotni dravski ravnici deset ali še več kilometrov daleč glas njihovih zvoncev. Kurenti so svoje oprave in kondicijo vedno najprej preskušali brez kožuhov in kap, ko so ob koncu svečnice stekli po ogonih in njivah, po poteh in vaseh in napovedali trd boj z zimo, da bi z zmago odklenili rodovitno zemljo in bi ta voljno sprejela pomladansko seme.

Če ima skok v Budini v imenu obe obliki kurentovega naziva (kurentov - korantov skok), pa v Grajeni pri Ptuju  letos že sedmo leto organizirajo Korantov skok. Korant je namreč prišel s podeželja in je šele v mestu - tudi pod vplivom slovenskih pripovedk, črtic ali literature - postal kurent.

Pustni čas pa napovedujeta še dva stara prastara pustna običaja. Pustni orači, ki so se ohranili na celotnem ptujskem območju, namreč orjejo za dobro letino in debelo repo po dvoriščih domačij, ki jih obiščejo. Toda tudi orači morajo ob izteku svečnice zaorati prvo brazdo. Tako bodo v Mezgovcih ob Pesnici že deveto leto zapored nekaj pred polnočjo zapregli plug in ga preko polja potegnili do občinske stavbe v Dornavi, kjer jim bo župan Rajko Janžekovič spet za ves pustni čas predal ključe občine.  Ta prva brazda še najbolj nazorno potrjuje, da je večina pustnih običajev v resnici vzklila iz zemlje in je z rodovitnostjo in letino neločljivo povezana.

Vsaka skupina oračev mora imeti tudi pokača. Ta z dolgim bičem in posebno spletenim cofom iz rafije na koncu naznani začetek pravega oranja. Njegovi oglošujoči poki pa so edini, ki so jih v Halozah smeli slišati že pred svečnico. Pokanje z bičem je namreč zelo naporno in zahteva veliko kondicije, zato lahko fantje pokanje vadijo že od treh kraljev naprej. Prvi bičev pok se bo letos v prvi sekundi pustnega časa oglasil že osmo leto zapored v Markovcih, ki tudi sicer veljajo za prestolnico pustnih običajev na ptujskem območju. Nič pa ne bodo zaostajali v Tržcu, kraju v občini Videm pri Ptuju, kjer so za začetek pustnega norenja tudi pripravili pok biča in kurentov skok obenem.

Vsi ti polnočni glasovi in običaji se ne bodo ustavili in utišali do pustnega torka zvečer, ko bodo v skoraj vseh omenjenih krajih pusta pokopali, oblast pa bo spet prešla v civilne roke izvoljenih županov.