Tiskane izdaje
Tolmin – V vsem povojnem obdobju je bilo na severnem Primorskem posekanega manj lesa kot v zadnjih šestih letih zaradi žledoloma in podlubnikov. Medtem ko je sanacija po uničujočem ledenem oklepu leta 2014 končana, se bo boj proti lubadarju nadaljeval še vsaj dve leti.
Do leta 2010 je bilo treba na Tolminskem, Idrijsko-Cerkljanskem, Ajdovskem in Goriškem zaradi naravnih ujm posekati 1,2-milijona kubičnih metrov lesa, v zadnjih šestih letih pa kar 1,6-milijona. Spremembe v gozdovih od Trente čez Godovič do Nanosa so velike, opozarja vodja tolminske enote Zavoda za gozdove Edo Kozorog, čeprav so na omenjenem območju zaradi težko dostopnega terena sanirali 40 odstotkov poškodovanega drevja, kar je okoli 20 odstotkov manj od slovenskega povprečja, kjer je pustošil žledolom. Posek se je s polovice možnega povečal na 80 odstotkov, gozdarji pa zadovoljno ugotavljajo, da se je delež mladega drevja povečal na skoraj tretjino. »Težav s pomlajevanjem ni, saj je površina kar dobro pomlajena z bukvijo,« ugotavlja Kozorog.
Najbolj prizadeta
S prenehanjem intervencijskega zakona o odpravi posledic se je sanacija lani uradno končala, a težave z lubadarjem so še vedno velike – največje v krajevnih enotah Cerkno in Idrija. Lani so zaradi podlubnika posekali kar 250.000 kubičnih metrov lesa. »Takšnega števila podlubnikov ne pomnimo v zadnjem stoletju. Druga za drugo sta se zgodili dve naravni katastrofi. Lubadar je k nam prišel z enoletnim zamikom, a glede na razmere na drugih območjih bi se stanje letos vendarle moralo umirjati,« je dodal Zoran Zavrtanik, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, ki upa, da je tudi mrzla zima pripomogla k obvladovanju škodljivca.
Ukrepi zavoda pa so odvisni predvsem od lastnikov gozdov, ki imajo v vegetacijski dobi lubadarja 21 dni za posek in spravilo napadenega lesa. »Najučinkovitejši ukrep je pravočasen posek,« je opozoril. Na odločbe zavoda o poseku se lastniki niso vedno odzivali, zato je enota lani izdala kar 160 izvršb, v prejšnjih letih pa le okoli deset. »Seveda tudi kaznovanje ne reši problema z lubadarjem. Pomembno je, da se lubadar ne širi na sosednja drevesa. Ozaveščenost lastnikov gozdov se je v zadnjih letih sicer povečala, težava pa je, kjer lastniki niso navezani na svoje gozdove in večinoma živijo drugje,« je povedal. Hitra sanacija gozdov je za lastnike smiselna tudi s poslovnega vidika, saj se cena odmrlega drevja zniža za več kot polovico v primerjavi z normalnim. Z umetno obnovo ogolelih površin bodo letos sanirali 35 hektarov.
Sanacija tudi zaradi prometnic
Sanacija gozdov je odvisna tudi od gradnje gozdnih prometnic. Denar zanje v zadnjih letih lastniki lahko črpajo iz Programa za razvoj podeželja in na severnem Primorskem samo lani zgradili 90 kilometrov novih poti. »Še vedno pa ne toliko, kot si želimo. Spet se morajo lastniki odločiti, ali bodo kandidirali na razpisih, ki bodo še vedno na voljo,« je napovedal vodja odseka za tehnologijo in gozdne prometnice Igor Kuščar. Na omenjenem območju je kar polovica vseh gozdov slabo dostopnih, četrtina pa je popolnoma nedostopnih.
