Tiskane izdaje
V razkrite dokumente panamske družbe Mossack Fonseca se je ujel tudi Sergej Racman, lastnik Koloseja kinematografov. Ta je, kažejo podatki, lastnik družbe South Europe Capital z Britanskih Deviških otokov. Družba je bila solastnica Koloseja, zdaj pa je Racman prek nje lastnik več poslovno mrtvih podjetij, družbo iz davčne oaze pa najdemo tudi kot vlagateljico v investicijske sklade BiH.
Dokumenti iz sklopa razkritih notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca, ki jih je pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, z uredništvom Dela in še več kot sto medijskimi partnerji pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), Racmana povezujejo z dvema podjetjema. Bil je prvi direktor družbe East European Trade Company Limited, ki je bila ustanovljena leta 1998 na Bahamih, iz registra pa izbrisana konec leta 2000. O njej ni znanega tako rekoč nič.
Racman pa je še vedno lastnik družbe South Europe Capital, ki je imela v njegovih kinematografskih in drugih poslih pomembno vlogo.
Ustanovljena je bila leta 2003 na Britanskih Deviških otokih, njen direktor in lastnik pa je bil Rainer Martin Bunczkowski s stalnim bivališčem v Berlinu. Bunczkowskega in Racmana povezuje še eno podjetje. Oba sta bila direktorja v zdaj že likvidirani nemški družbi Studio propaganda, ki je bila po dosegljivih podatkih registrirana za prodajo, svetovanje in oglaševanje. Bunczkowski je bil v South Europe Capital lastniško udeležen do konca februarja 2014, ko je direktor in lastnik družbe postal Sergej Racman.
Racman je prek South Europe Capitala lastnik slovenske družbe Zabavna znanost, ki jo vodi Peter Kolar. Zabavna znanost ne ustvarja prihodkov in ima negativni kapital ter je vpisana kot lastnica poslovno mrtvih naložb, in sicer Ljubljanskih kinematografov, Koloseja Celje in Kinematografov Maribor ter srbske Strike 300, ki je lastnica Koloseja S v Beogradu.
South Europe Capital je Zabavno znanost prevzel tik pred iztekom leta 2008 od podjetja Onisac, ki ga je vodil Sergej Racman. V registru sta bila kot lastnika Onisaca v tem času vpisana Kolosej in družba Oklev, katere lastnica je bila prek podjetja Adriatic invest ciprska družba Sidbury Enterprises Limited. Njen direktor je bil prav tako Racman.
Vloga South Europe Capitala pri prevzemu Koloseja
South Europe Capital je slabo leto prek dveh slovenskih družb lastniško obvladoval 13 odstotkov Koloseja, družbo Kolosej zabavni centri in skoraj polovico Koloseja Maribor. Družbo z Britanskih Deviških otokov je v tistem času lastniško obvladoval Racmanov poslovni partner iz Nemčije Rainer Martin Bunczkowski. Nato so bili deleži preseljeni na družbe, s katerimi je Racman prevzel Kolosej.
Pojasnimo podrobneje.
South Europe Capital je Zabavno znanost kupil le nekaj dni po tem, ko je Zabavna znanost na skupščini izključila male delničarje Ljubljanskih kinematografov, nekaj mesecev dlje pa je v lasti imela še Kolosej Celje in Kinematografe Maribor. Ti podjetji je namreč kupila avgusta 2008 od KD Holdinga (Racman je eden od ustanoviteljev družbe), ko je ta celjski in mariborski kinooperater prodal skupaj s kranjskim ter Kolosejem. Zadnjega je kupilo ciprsko podjetje X6D in Racmanovo podjetje Auctor, s čimer se je začel Racmanov lastniški pohod na Kolosej.
Ko sta Zabavna znanost in prek nje South Europe Capital prevzela Ljubljanske kinematografe, Kolosej Celje in Kinematografe Maribor, niso ustvarjali omembe vrednih prihodkov – Kolosejev kinocenter v Celju je družba zaprla že leto pred prevzemom, mariborsko kinoteko je Racman poslal v likvidacijo, po prodaji so se prihodki bistveno zmanjšali Ljubljanskim kinematografom.
A ti so imeli več premoženja. Medtem ko so bili Kinematografi Maribor leta 2008 skoraj brez kapitala, kapital Koloseja Celje pa je bil celo negativen, so Ljubljanski kinematografi imeli 6,5 milijona evrov kapitala in več kot osem milijonov evrov sredstev. Lastniške deleže so imeli v treh podjetjih, in sicer 13 odstotkov v Koloseju kinematografih, stoodstotni delež v Koloseju zabavni centri in skoraj polovico Koloseja Maribor, ki se zdaj imenuje Lent invest. Ljubljanski kinematografi so imeli takrat, po poročanju Dnevnika, za še dva milijona evrov nepremičnin. Po cenitvi, ki jo je opravila družba De jure, je vrednost Ljubljanskih kinematografov konec novembra 2007 znašala 4,3 milijona evrov.
Ljubljanski kinematografi so nato oktobra 2009 vse tri naložbe odprodali, in sicer Kolosej ter Kolosej zabavni centri družbi Adriatic invest, Kolosej Maribor pa podjetju Auctor.
Lastnik zadnjega je Racman, lastnik Adriatic investa pa je bil v tem času ciprski Sidbury Enterprises Limited, ki je bil tudi med lastniki Koloseja. Danes je lastnica Adriatic investa družba 3-D Logistika Franca Žmavca.
Zakaj sta Auctor in Adriatic invest pomembni? Ti družbi sta – po številnih lastniških premetavanjih – zdaj lastnici Koloseja: Racmanov Auctor ima 57 odstotkov, Adriatic invest pa 43 odstotkov. Na South Europe Capitalu pa so ostale poslovno mrtve naložbe.
Zavarovanje posojila KD Groupa
V letih 2009 in 2010 je z družbo South Europe Capital posloval tudi KD Group, kjer je bil Racman član upravnega odbora. South Europe Capital je z zastavo vrednostnih papirjev zavaroval kratkoročno posojilo KD Groupa, ki ga je ta verjetno odobril Zabavni znanosti.
Posojilo Zabavni znanosti in zavarovanje posojila, ki ga je zagotovil South Europe Capital, sta razvidna s seznamov poslov s povezanimi osebami, ki ga je finančna družba KD Group objavila v letih 2009 in 2010. Pri tem je zanimivo, da je Racman že v teh letih naveden kot direktor South Europe Capitala, kar ni skladno s podatki iz panamskih dokumentov, v katerih je Racman, kot smo zapisali, kot direktor naveden šele od leta 2014.
Racman ni hotel odgovoriti na naša vprašanja o družbi South Europe Capital. V dokumentih registracijskega agenta Mossack Fonseca so ga našli tudi slovaški novinarji, saj ima slovenski poslovnež svoje bivališče registrirano v slovaški Bratislavi.
Nakazila v davčne oaze
Racman je deloval prek več družb v davčnih oazah, kamor se je iz slovenskih podjetij, povezanih s Sergejem Racmanom, tudi prelival denar. Na ciprska X6D – skupaj z Racmanovim Auctorjem je od KD Holdinga kupil Kolosej, a je nato iz njega izstopil – in Sidbury Enterprises se je v letih 2012 in 2013 steklo dobrih pet milijonov evrov, kažejo evidence Urada za preprečevanje pranja denarja. Nakazila so se izvajala po izstopu South Europe Capitala oziroma njegovih Ljubljanskih kinematografov iz lastništva Koloseja.
Iz Adriatic investa se je na Sidbury Enterprises zlilo 2,8 milijona evrov; takrat je ciprska družba še lastniško obvladovala Adriatic invest. X6D pa je od Adriatic investa, 3-D logistike, Xpanda 3D, Koloseja zabavnih centrov, Lent investa, Onisana in Koloseja prejel 2,2 milijona evrov.
Kot namen denarne transakcije je večinoma zavedeno vračanje posojila, ki so ga očitno najele družbe iz Racmanovega kroga.
Iz ciprske X6D se je denar prelival večinoma v Malezijo na družbo Salutica allied solutions. Ta se je pred leti imenovala Balda solutions in je bila do menedžerskega prevzema del nemške skupine Balda. Malezijska družba se ukvarja z elektroniko, med njenimi kupci pa so na njeni spletni strani navedeni Canon, HP, Sony, Panasonic ...
Racman – vlagatelj v Bosno
Družba South Europe Capital je tudi vlagateljica v bosanske investicijske sklade. Racmanova družba je deseta največja lastnica investicijskega sklada Mi-group z 1,73-odstotnim deležem, kažejo podatki na portalu kapitalskega trga BiH. Sklad ima v portfelju delnice 77 družb, med drugim je največji lastnik gradbenega podjetje GP Bosna, četrtinski lastniški delež pa ima v kemični tovarni Unis Ginex, trgovcu s knjigami in pisarniškim materialom Svjetlostkomerc, petinski lastnik je v gradbincu ŽGP Sarajevo in tako dalje. Sklad, ki ima 41 milijonov konvertibilnih mark (dobrih 20 milijonov evrov) kapitala in 21.560 delničarjev, upravlja Market investment group, ki jo je ustanovila banka Raiffeisen, sedanja lastnika pa sta tobačna tovarna Fabrika duhana Sarajevo in družba Bioorganic.
South Europe Capital ni med največjimi desetimi delničarjih v drugih investicijskih skladih BiH, čemur ni bilo vedno tako. South Europe Capital je bil namreč v preteklosti med največjimi delničarji v še dveh drugih privatizacijskih investicijskih skladih, in sicer Big Sarajevo in Prof-plus, v obeh s slabim petodstotnim deležem.
Vlagatelji v sklade v BiH so bile in so še vedno številne druge slovenske družbe, denimo KD holding, DZS, Poteza, Aktiva invest, Zvon ena holding, TKK Srpenica, Ljubljanske mlekarne, NLB, Factor banka, Banka Celje in druga.
Kolosej se je izognil stečaju
Nekaj let po Racmanovem prevzemu se je Kolosej znašel v finančnih težavah. K temu je dodatno pripomoglo tudi zaprtje beograjskega Koloseja jeseni 2013 zaradi neplačevanja najemnine, pri čemer investicija še ni bila povrnjena. Beograjski kinocenter je upravljala družba Strike investments, ki je v lasti Koloseja zabavni centri. V Beogradu najdemo tudi družbo Strike 300, ki je lastnica srbske družbe Kolosej S. Strike 300 je prek Zabavne znanosti in South Europe Capitala v lasti Racmana. Tudi ti srbski družbi sta očitno poslovno mrtvi, saj so zadnji finančni podatki na voljo iz leta 2012, tako Strike 300 kot Kolosej S pa v tem letu sploh nista imeli prihodkov.
Racman se je z bankami upnicami o reprogramiranju posojil začel pogovarjali leta 2013 ter se z njimi zapletel v bitko, saj so se banke poskušale poplačati z unovčenjem premoženja Koloseja. To jim ni uspelo. Racman je namreč zaradi izvršb prenesel kinematografsko dejavnost na družbo Kolosej zabavni centri, od tega pa je dejavnost prevzelo podjetje Reit investicije Franca Žmavca. Na drugega lastnika je prenesel tudi nepremičnine Koloseja; lastnik največjega kompleksa kinodvoran v Sloveniji je postalo podjetje SIP Nepremičnine. Njegov direktor je Davorin Vidmar, sicer Racmanov poslovni partner. Kolosej pa je na Racmanov predlog šel v prisilno poravnavo, tako kot pozneje tudi Kolosej zabavni centri.
Ugovor proti vodenju prisilne poravnave Koloseja je vložila NLB in predlagala stečaj. NLB je namreč opozorila na prodajo kompleksa kinodvoran SIP nepremičnine, pri čemer je rok za plačilo 15 milijonov evrov kupnine kar štiri leta. »Dolžnik oziroma njegovo poslovodstvo sta z odtujitvijo premoženja na insolventno družbo SIP nepremičnine, od katere ni mogoče pričakovati plačila kupnine, oškodovala tako dolžnika kot tudi njegove upnike, zato je NLB na pristojni državni organ tudi že vložila kazensko ovadbo,« so zapisali v banki. A NLB je bila neuspešna. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč pred kratkim ocenilo, da je predlagani načrt finančnega prestrukturiranja Koloseja uresničljiv, s čimer se je Racmanova družba izognila stečaju.
