Radeljski dvorec Pristava kulturnikom in gozdarjem

Z mednarodnimi vsebinami na razpise po evropski denar za obnovo Pristave.

sre, 11.03.2015, 09:00

Radlje ob Dravi – Po več neuspešnih prijavah na razpise za sofinanciranje obnove radeljskega dvorca Pristava nameravajo v občini Radlje zdaj zanj poiskati nove vsebine in poskusiti z mednarodnim povezovanjem. Dvorec bi postal dom dveh mednarodnih ustanov – foruma slovanskih kultur in evropske gozdarske zveze Prosilva.

Dvorec Pristava je občina Radlje dobila v last leta 2006, in ko so iz njega izselili večino stanovalcev, so začeli iskati možnosti za obnovo, kot pot do evropskega denarja pa tudi nove vsebine za 700 kvadratnih metrov velik objekt. Po prvotnem načrtu so hoteli tja iz najetih prostorov preseliti knjižnico in ji dodati različne kulturne vsebine, s čimer bi Pristavo spremenili v večkulturni center. Izdelali so konservatorski načrt, pridobili gradbeno dovoljenje za prenovo in se začeli prijavljati na razpise za evropska sredstva, kjer pa nikoli niso bili uspešni.

Razstave, poroke in stanovanje

Na odpor so naleteli tudi v domači občini, saj so v knjižnici nasprotovali selitvi v dvorec, ko pa je občina zanjo lani kupila nekdanjo veleblagovnico Tima v središču Radelj, so morali po besedah župana Alana Bukovnika koncept večkulturnega centra spremeniti. Od jeseni 2012 v dvorcu deluje radeljska enota Koroškega pokrajinskega muzeja, ki je tam postavil stalne razstave o umetniških začetkih akademskega slikarja Karla Pečka, spominsko sobo radeljske rodbine Pahernik in zbirko kladiv Ferdinanda Leitingerja.

Od junija lani ima tam sedež tudi prvi lokalni center Foruma slovanskih kultur, mednarodne kulturne ustanove, ki s ciljem ohranjanja in promocije slovanske dediščine ter medkulturnega dialoga združuje trinajst evropskih držav, svoj prvi center pa so se odločili odpreti v Radljah kot območju, kjer se stikata slovanska in germanska kultura. V dvorcu je že zaživela mednarodna kulturna izmenjava, na Pristavi ima občina še vedno poročno dvorano, prav tako je v stavbi še eno stanovanje.

Prosilva pri nas še nima prostorov

»Glede na pomembno vlogo radeljskega veleposestnika in pionirja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi Franja Pahernika smo razmišljali o vsebinah, povezanih z gozdom,« pojasnjuje Bukovnik, »a nismo hoteli kopirati gozdarskega muzeja, ki že obstaja v Nazarjah.«

Tako so se povezali z mednarodnim gozdarskim združenjem Prosilva, ki danes v 27 državah spodbuja prav to, kar je v Dravski dolini v svojih obsežnih gozdovih že pred več kot stoletjem počel Pahernik – postopno sonaravno gospodarjenje z naravno obnovo gozda. Slovenija je članica Prosilve že 25 let, vendar zveza pri nas nima svojih prostorov. Prav te bi jim radi ponudili v Radljah in v dvorcu odprli center za sonaravno gozdarjenje, saj že imajo Pahernikovo ustanovo, ki je tudi učni center za takšno gospodarjenje z gozdovi. »Bistvo je napolniti dvorec z vsebinami, ki jih v Sloveniji še ni,« poudarja župan, »z vsebinami, ki bi jih v dvorcu ponudili muzej, Javni sklad kulturnih dejavnosti ter dve mednarodni instituciji – Prosilva in Forum slovanskih kultur, bi v prihodnji finančni perspektivi bili lahko uspešni na razpisih.«

Vse ustanove so pozvali, naj jim do sredine tega meseca posredujejo svoje zamisli o vsebinah z njihovih področij. Bukovnik je napovedal, da bodo opustili prejšnji arhitekturni projekt prenove in skladno z novimi vsebinami pripravili ustreznejšega.

Prijavi sovražni govor