Tiskane izdaje
»Radio Kum kljub izpadu znatnega dela državnega denarja ostaja v Zasavju, ohranil bo status postaje posebnega pomena, program in tudi vseh deset zaposlenih,« sta javnosti včeraj sporočila Simon Prelesnik in Igor Škerlak, direktorja radijskih postaj Kum in RGL, oba v lasti skupine Krater Media.
»Govorice o ukinjanju so plod slabih namenov ljudi, ki imajo lastne interese. Najslabše pa je, da se jih trudijo širiti ljudje iz teh dolin, ki so nekoč živeli z Radiem Kum,« je dejal Igor Škerlak. Včeraj se je sestal tudi z zaposlenimi. »Obvestili smo jih, da bodo obdržali delo, da pa bodo tudi več delali,« je povedal.
Toda da na Radiu Kum, ki se na širšem območju Zasavja oglaša le leto manj kot pol stoletja, vse teče gladko, ne moreta potrditi ne Prelesnik ne Škerlak. O problematiki regionalne radijske postaje Kum, še posebno o možnostih finančnih injekcij, so se že spomladi pogovarjali na trboveljski občinski ravni, pred dnevi pa tudi vsi trije zasavski župani. Neuradno so razmišljali celo, da bi lastnikom Radia Kum posredovali nezavezujočo ponudbo za odkup.
Ob prispevek države
Težave Radia Kum so se začele pred poldrugim letom, ko so kandidirali za sredstva ministrstva za kulturo za oddaje informativnih vsebin. »Razpis je zahteval oddaje v trajanju do dvajset minut. Kadar lokalne informacije niso imele katastrofalnih razsežnosti, smo zanje porabili manj kot dvajset minut,« razlaga Simon Prelesnik. A na ministrstvu so si programske minute razlagali drugače in so zasavskim radijcem zavrnili sofinanciranje vsebin s pojasnilom, da dvajset minut pomeni točno toliko in nič manj. V dveh letih so zato ostali brez 60.000 evrov prihodka. Predlanskim jim je ministrstvo denar celo že nakazalo, lani pa zahtevalo vračilo. To je bil obenem pogoj, da so radijci lahko sodelovali na lanskem razpisu. Denar so vrnili v roku, pravi Simon Prelesnik, na razpisu pa so bili zavrnjeni.
Prihodnost negotova
Škerlak dodaja, da razpisi »odslej ne bodo več smeli biti dejavnik v radijski zgodbi« in da bodo izpad morali pokrivati iz drugih virov. Katerih, ni povedal. A jasno je, da bodo morali radijci odslej služiti kruh s še več trženja, z več dela in več vsebinami, iz kaše pa jim bodo pomagale tudi sestrske postaje v skupini. Del njihovega prihodka so sicer tudi proračuni vseh treh zasavskih občin. Radio Kum je po kakovosti produkcije najboljši v skupini Krater Media, finančno pa je lani ob 306.000 evrih prihodkov končal z 10.000 evri izgube.
Koliko časa bo desetčlanski kolektiv radijcev še ostal na trboveljski lokaciji, trenutno ni mogoče napovedati. »Racionalizacija pomeni odpuščanje ljudi, mi pa ne bomo odpuščali,« je zagotovil Škerlak. Status postaje posebnega pomena sicer zahteva vsaj tri zaposlene novinarje in tehnike, skupaj najmanj šest ljudi.
