Radikalno so posegli v svobodo tiska

Primer Login: nadaljnje sodbe bodo ključne za opredelitev meje svobode tiska.
Objavljeno
12. december 2017 21.00
MEDIJI
Sandra Hanžič, Katarina Bulatović
Sandra Hanžič, Katarina Bulatović

Ljubljana – Prepoved objave določenih podatkov o zakoncih Login v Reporter Magazinu je radikalen ukrep sodišča. Od sodb višjih sodnih instanc bo odvisno, ali bo odločitev okrajnega vplivala na sodno prakso.

V posebni izdaji revije Reporter so prejšnji teden želeli objaviti zgodbo o življenjski in poslovni poti najbogatejših Slovencev Sama in Ize Login. Zakonca po navedbah novinarjev Reporterja z odgovori na njihova vprašanja nista želela sodelovati, čeprav naj bi bila ta zelo pozitivno naravnana.

Iza Login Foto: Tania Mendillo

Prav zaradi poslanih novinarskih vprašanj sta Loginova na ljubljansko okrajno sodišče vložila predlog za začasno odredbo prepovedi objave nekaterih svojih podatkov, ki sta jih želela zaščititi. Sodnica je po navedbah Reporterja v prid zakoncem odločila na podlagi vprašanj, ki so jih jima poslali novinarji, ne na podlagi končnega novinarskega besedila.

To je po mnenju dr. Marka Milosavljevića z ljubljanske fakultete za družbene vede še posebno sporno, saj gre v tem primeru za potencialno poseganje v možnost svobodo izražanja. »Postavljanje vprašanj je namreč zgolj ena od faz dela, med pisanjem pa novinarji kopico informacij zavržejo. Drugače bi bilo, če bi zakonca besedilo prejela v avtorizacijo, presodila, da vsebuje neprimerne informacije, in po njej zahtevala odredbo,« pojasnjuje Milosavljević.

Marko Milosavljević Foto: Leon Vidic/Delo

Odziv za zdaj pretiran

Odredba prepovedi objave do konca sodnega postopka je običajen pravni postopek, pravi odvetnik Emil Zakonjšek, specializiran za medijsko pravo. Zato ocenjuje, da je odziv Reporterja za zdaj pretiran, prav tako ne vemo natančno, za katere podatke gre, saj odredba ni javno dostopna. »Zaupati moramo sodišču, da je odločilo premišljeno in ne preveč strogo,« dodaja Milosavljević. V nadaljevanju bo po njegovem mnenju pomembno izvedeti, katere informacije so bile sporne - ali je šlo za fotografije iz družinskih albumov, mladoletnih otrok oziroma kaj drugega.

Vendar je prepoved objave revije ali članka nekaj povsem drugega kot prepoved objave določenih zasebnih podatkov, opozarja Zakonjšek. Je pa moralo sodišče presoditi, da gre za hude posege v zasebnost Loginovih, saj so podobni primeri tehtanja v korist zasebnosti nad pravico javnosti do obveščenosti relativno redki, pravi.

Zakonca sta javni osebi

Gre za radikalen poseg v svobodo tiska, ki v praksi ustavnega sodišča velja za eno najdragocenejših pravic, meni dr. Rok Čeferin, specialist za medijsko pravo. Sodišča jo lahko omejijo le, če je to nujno zaradi varstva drugih človekovih pravic ali javnega interesa. Vendar, kot pojasnjuje, sta zakonca javni osebi, kar pomeni, da se sme javnost v večji meri zanimati za njuno zasebno življenje. To še posebno velja, če sta v medijih že odgovarjala na vprašanja o svojem zasebnem življenju. »Tisti, ki se prostovoljno izpostavi v javnosti, mora računati na to, da se bo ta zanimala tudi za stvari, ki jih ni želel razkriti,« še razlaga.

Rok Čeferin Foto: Jure Eržen/Delo

Nevarnost učinka domin

Kako bo začasna odredba vplivala na sodno prakso, bo znano šele, če bo postala pravnomočna. Nanjo namreč ne vplivajo sodbe prvostopenjskih sodišč, ampak sodbe višjih sodnih instanc, pojasnjujeta pravna strokovnjaka. Pred njimi je gotovo odgovorna naloga, pravi Čeferin, saj odločitev ne bo pomembna le za stranke postopka, ampak za opredelitev meja svobode tiska v slovenskem pravnem prostoru. Gre za primer, ki lahko spodbudi plaz podobnih zahtev, zato morajo biti argumenti sodišča čim natančnejši, dodaja Milosavljević.

***

Objava popravka:

Zakonca Login nista 
javni osebnosti

V prispevku z naslovom »Med posegom v intimo in svobodo medija«, ki je bil v Delu objavljen 12. decembra 2017 na 2. strani, in v prispevku »Radikalno so posegli v svobodo tiska«, ki je bil objavljen v Delu 13. decembra 2017 na 4. strani, so bile navedene netočne informacije glede zakoncev Login.

Ne drži, da naj bi bila zakonca Login javni osebnosti. Zakonca Login takšnega statusa nimata in ga nikoli nista imela. V sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki obravnava kolizijo med pravico do zasebnosti posameznikov in pravico javnosti do obveščenosti, je izrazito poudarjeno in izraženo načelo spoštovanja zasebnosti v zadevah, ki za javnost ne predstavljajo javnega pomena in interesa. O tem je na primer odločalo v zadevi Von Hannover proti Nemčiji, prav tako v zadevi Smirnova proti Rusiji, ko je ESČP poudarilo, da se polje varovane zasebnosti razteza na posameznikovo ime, pravico do podobe, fizično in moralno integriteto kot tudi pravico, da živi zasebno, skrit pred nezaželeno javno pozornostjo.

Objava prispevkov, ki so grozili v primeru zakoncev Login, t. j. pisanje o družinskem deblu, svojcih, koreninah, razlogih za spremembo imena ipd., nikakor ne more prispevati k razpravi v javnem interesu. Posledično zakonca Login v zvezi z objavami, ki so grozile, nista bila niti relativno javni osebi, kaj šele absolutno javni osebi, saj se neodvisno od občasnega pojavljanja v medijih in poslovnega udejstvovanja njuni zasebnosti nikoli nista odrekla oz. navedeno samo po sebi nikakor ne more pomeniti, da naj bi s tem postala javni osebnosti. Navedbe o nasprotnem in celo pravne argumentacije, da naj bi bila zakonca javni osebi, nimajo podlage ne v dejstvih in ne v pravu.

Iza Login in Samo Login
po pooblastilu Odvetniške 
pisarne Stušek, d. o. o.