Tiskane izdaje
Maribor - Težave s statusom, organiziranostjo, financiranjem, kadri, opremo, prostori, kljub temu pa mariborski radio Marš praznuje 25-letnico obstoja. Ta je sicer tudi danes še nekoliko negotov, vendar po besedah Jureta Gojiča, direktorja Zavoda Mariborski radio Študent, zapletene zasedaj dovolj uspešno sproti razrešujejo.
Od 8. februarja 1990 do danes se je radio Marš znašel pred številnimi ovirami. Najprej z veliko konkurenco sicer programsko povsem drugačnih komercialnih radijskih postaj, nato s krizo vodenja, ki se je ciklično stopnjevalna, odhodi kadrov, eden prvih konfliktov, ki je ogrožal sam obstoj medija pa je bil spor z nekdanjim rektorjem mariborske univerze dr. Ludvikom Toplakom. Takrat je univerza vložila tožbo in dosegla izbris zavoda, kar je posledično pomenilo, da je za dve leti Marš izgubil svojo originalno frekvenco.
Dolgovi stalnica poslovanja
Nič manj boleča ni bila odločitev Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) leta 2007 o izstopu iz zavoda kot soustanovitelj, pri čemer so kot razloge za izstop navedli slabo poslušanost radia in nezmožnost vplivanja za izboljšanje stanja, s tem pa je Marš izgubil status programa posebnega pomena in bil tako uvrščen v množico komercialnih radijskih postaj.
Istega leta so jim zaradi neplačanih računov tudi nekajkrat izklopili oddajnik, pa tudi sicer so dolgovi ena od stalnih njihovega poslovanja; kot je poudaril Gojič, ki je funkcijo direktorja prevzel pred štirimi leti, so med okostnjaki, ki so padali iz omar, morali sanirati tudi neporavnane finančne obveznosti, te sedaj še vedno znašajo okoli 66 tisoč evrov.
Mesto radiu ne prisluhne
Kakor koli že, potem ko so se lani jeseni preselili na novo lokacijo v Tkalksi prehod oziroma v tako imenovano Tkalko, ki je mariborski center za različne nevladne organizacije in programe, jim je uspelo pridobiti vsaj status zavoda v javnem interesu na področju kulture. Kar samo po sebi sicer ne pomeni veliko, se pa vsaj na takšen način ločijo od drugih radijskih postaj. Želijo si seveda drugačnega sodelovanja z mestom, vendar posluha ni.
Kot je dejal Gojič je župan Andrej Fištravec - sicer v letih 1990/92 prvi odgovorni urednik radia Marš - v predvolilnih nastopih izražal formalno podporo radiu, odkar je zmagal na volitvah pa »ne dviguje telefona in ne odgovarja na elektronsko pošto«.
Kljub temu bodo obletnico obeležili z vrsto prireditev in okroglih miz, osrednja bo posvečena temi participatorni mediji v participativni družbi. Maribor je s svojimi samoorganiziranimi četrtnimi in krajevnimi skupnosti unikoum v slovenskem prostoru, prav tako bodo predstavili tako imenovani participatorni proračun.
Kako v praksi deluje tovrstna neposredna demokracija bosta predstavila tudi Gunnar Grimsson in Robert Bjarnason iz projekta Better Reykjavik, kjer je takšen mestni proračun že zaživel.
