Raziskavo je iz UKC prenesel v svojo dnevno sobo

Prof. dr. Bunc je 50.000 evrov porabil v okviru društva v prepričanju, da dela prav.

Objavljeno
05. februar 2016 20.24
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Prof. dr. Matjaž Bunc, eden največjih strokovnjakov za interventne posege na srcu, ki je uvedel v UKC številne nove metode, je s sodelavci izvajal raziskavo prek svojega društva namesto prek UKC. Farmacevtsko podjetje AstraZeneca je doniralo 50.000 evrov.

»Oktobra 2014 so me na kliničnem oddelku za kardiologijo pooblastili za sistematično zbiranje podatkov o bolnikih z ishemično boleznijo srca,« je današnjo tiskovno konferenco začel prof. dr. Matjaž Bunc. Po tem je šlo v vezi s to raziskavo finančno vse narobe. Ko je vodstvo UKC izvedelo za nepravilnosti, je skupaj z vodstvom interne klinike izvedlo interni nadzor in dr. Buncu izreklo opomin zaradi »odklona od internih pravil pri izvajanju kliničnih raziskav«. Dr. Bunc tudi ni bil imenovan za predstojnika kliničnega oddelka za kardiologijo. Dosedanji predstojnici prof. dr. Mirti Koželj se je prav zdaj iztekel mandat, najresnejši kandidat pa je bil dr. Bunc. A so nato imenovali za predstojnika prof. dr. Matjaža Šinkovca. Kaj je bilo narobe?

Zdravnikom samo tretjina

Da bi prekinil dotedanjo prakso povezovanja farmacevtske industrije z zdravniki, je UKC leta 2010 sprejel poseben pravilnik, po katerem morajo potekati vse klinične raziskave v UKC prek UKC, ne pa s pogodbami neposredno med zdravniki in farmacijo. Od zneska, ki ga farmacevtsko podjetje ob tem donira, se odbijejo stroški raziskave, nato polovica denarja ostane kliniki, 20 odstotkov gre v poseben sklad pri strokovni direktorici UKC, 30 odstotkov pa se razdeli zdravnikom za njihovo delo.

Dr. Bunc je leta 2014 kot nosilec raziskave v imenu kliničnega oddelka za kardiologijo UKC raziskavo prijavil komisiji za medicinsko etiko, tako kot je treba, ta je raziskavo odobrila. Nato jo je »prenesel« na svoje Društvo za širitev znanja in raziskovanja v medicini, registrirano v njegovem stanovanju v Ljubljani. Na tem naslovu ima registrirani še dve podjetji: Bunc kardiologija, d. o. o., in Matjaž Bunc, s. p. Donacijo 50.000 evrov angleškega farmacevtskega podjetja AstraZeneca za klinično raziskavo oziroma za oblikovanje registra akutnega koronarnega sindroma (AKS) je prejelo Bunčevo društvo, in ne UKC, kot določa pravilnik UKC. Zakaj?

Javnega denarja ni

»Javnih sredstev za raziskave ni oziroma jih je zelo težko pridobiti. Na mojo prošnjo se je odzvalo eno farmacevtsko podjetje. Z začetkom raziskave se je mudilo, ker je bila poraba donacijskih sredstev časovno omejena. Kot vodja sem ocenil, da jo je mogoče izvesti le, če se prenese s kliničnega oddelka na društvo. Delal sem v prepričanju, da kot glavni raziskovalec raziskavo lahko prenesem. Kasneje se je pokazalo, da to ni bilo pravilno. Zato se opravičujem UKC in etični komisiji,« je dejal dr. Bunc. Povedal je, da je vseh 15 vključenih zdravnikov iz UKC in od drugod vedelo, da se raziskava izvaja prek društva, vsi so mu pomagali, predvsem tudi prof. dr. Marko Noč. Niso pa o tem obvestili niti komisije za medicinsko etiko, kot bi morali, niti UKC. Študijo, ki še ni končana, je dr. Bunc do zdaj že dvakrat javno predstavil in pripomb ni bilo. Prve pripombe so kolegi posredovali prek medijev, je dejal. Zagotovil je, da je bil denar porabljen namensko in transparentno.

Za prenos znanja na kolege

Dejstvo je, da če bi raziskavo delal prek UKC, bi polovico denarja po odbitih stroških obdržal UKC. Raziskava ni bila pogojena z uporabo zdravila podjetja AstraZeneca, saj je bila za večino od 615 vključenih bolnikov narejena za nazaj, torej po zdravljenju. Poleg zdravila podjetja AstraZeneca uporabljajo v UKC še zdravili dveh drugih proizvajalcev, je povedal dr. Bunc. Tako on kot UKC Ljubljana menita, da je zelo pomembno, da se študija dokonča, saj bo tako vzpostavljen prvi register zdravljenja bolnikov po srčnem infarktu. Cilj raziskave je vključiti in spremljati podatke za 1000 anonimiziranih bolnikov. Študija naj bi naprej potekala pod okriljem UKC, privolitve donatorja v to še ni.

Razen donacije za raziskavo pa je Bunčevo društvo prejelo v zadnjih dveh letih še najmanj 17.000 evrov sponzorskih sredstev od AstraZeneca. Dejal je, da je denar namenjen prenosu znanja na kolege – predavanjem in delavnicam, pri čemer pa sponzor ne pogojuje, da bi govorili o njihovih zdravilih. »V to sta bili zajeti dve kardiološki srečanji, na enem je bilo 360 udeležencev. Sponzor povabi zdravnike, ki jih želi povabiti, in ima v začetku eno svoje predavanje,« je povedal. Društvo je pridobilo še več sponzorskih sredstev od drugih sponzorjev.