Razmere na področju človekovih pravic za v poboljševalnico

Ljubljana – Necelovit sistem varstva človekovih pravic, socialna izključenost Romov, diskriminacija istospolno usmerjenih in poprava krivic izbrisanih je le peščica področij, ki bi jih Slovenija morala urediti, menijo pri Odboru ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice. Podobna priporočila je v zadnjih mesecih država dobila že večkrat.

»Odbor izraža skrb nad ravnijo ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic v Sloveniji ter opozarja na številne pomanjkljivosti pri njihovem spoštovanju, varovanju in uresničevanju,« je ob predstavitvi priporočil odbora strnila dr. Anita Ramšak iz Ekvilib Inštituta. Kot predstavnica ene od 12 nevladnih organizacij, združenih v koalicijo, ki so na trend zmanjševanja teh pravic oblasti že opozorile, meni, da ugotovitve kažejo realno sliko sedanjih razmer v Sloveniji.

Odbor, ta je odgovoren za spremljanje skladnosti izvajanja mednarodnega pakta o ESK-pravicah v državah, ki so ga ratificirale, je ugotovil diskriminatorne prakse, s katerimi se srečujejo določene skupine, in neustrezen odziv države nanje. Izrazil je zaskrbljenost nad vplivom varčevalnih ukrepov na obseg pravic, denimo nižanje kakovosti zdravstvenega varstva in regionalne razlike v dostopu do izobraževanja. Izpostavil je pomanjkljiv sistem socialnega varstva, manjšanje varnosti zaposlitve, kršenje delavskih pravic. Med več kot 30 priporočili je Slovenijo pozval, naj ustrezno naslovi vrsto dolgotrajnih sistemskih kršitev človekovih pravic skupaj s socialno izključenostjo Romov, naj uredi zakonodajni okvir, ki diskriminira geje, lezbijke, biseksualne in trans osebe ter izboljša prizadevanja za pravično popravo krivic in ureditev statusa izbrisanih.

»Tema človekovih pravic je v Sloveniji precej zapostavljena tako v smislu strateških premislekov kot glede virov in političnih prioritet. To še bolj velja za področje diskriminacije. Mnoga opozorila, ki so jih v državi dajali organi, kot je varuh človekovih pravic ali zagovornik načela enakosti, očitno niso bila dovolj, da bi se kaj premaknilo. Čedalje pogosteje se vrstijo opozorila mednarodnih nadzornih institucij. Smo tako rekoč v poboljševalnici, če smem uporabiti ta izraz. Julija smo prejeli pisni opomin evropske komisije, ker nimamo organa za preprečevanje diskriminacije, septembra je prispelo zelo kritično poročilo evropske komisije za preprečevanje rasizma in nestrpnosti, ki deluje v okviru Sveta Evrope, novembra smo bili seznanjeni s približno 200 priporočili v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda (v okviru OZN) in zdaj še z ugotovitvami Odbora ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice. Vsi opozarjajo, da sistem preprečevanja zaščite pred diskriminacijo ne deluje. Manjka nam celovita strategija, kje smo in kam bi radi prišli, niti pregleda razmer na tem področju nimamo, tavamo v megli in se slepimo pred tem, da mogoče nismo najslabši,« je kritičen Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije (Ov-Ca). Poudarja, da si nevladne organizacije želijo razprave o rešitvah: »Ne poznam nobene države v Evropi s podobno šibko ureditvijo, kot jo ima Slovenija, tako glede varstva človekovih pravic na splošno kot varstva pred diskriminacijo še posebno.«

Koalicija nevladnih organizacij je predsedniku vlade Miru Cerarju ob današnjem dnevu človekovih pravic poslala odprto pismo, v katerem je nanizala ugotovitve, svoje in od odbora, in izrazila pripravljenost na konstruktivno sodelovanje za izboljšanje človekovih pravic.