Tiskane izdaje
Piran, Izola – »Razočaranje!« »Izgubljajo čas!« To sta bila dva komentarja dveh slovenskih ribičev po današnjem obisku in sestanku slovenskega premiera Mira Cerarja s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, od katerega nobeden od ribičev niti ni pričakoval kakšnega napredka.
Vodja piranskih mrežarjev (in tudi vodja letošnjega izlova cipljev v Piranskem zalivu) Zlatko Novogradec je današnji sestanek dveh predsednikov vlad ocenil kot »razočaranje«, vendar je našel tudi eno dobro plat Cerarjeve poti v Zagreb. »Tako je premier vsaj zamašil usta nasprotnikom, ki tako glasno kričijo, da Slovenija ni pripravljena na dialog. Slovenski premier je pravzaprav moral v Zagreb, ker bi sicer lahko govorili, da so pripravljeni na ne vem kakšne kompromise in rešitve, ki jih Slovenija ni bila pripravljena sprejeti. Samo s te plati je bil obisk smiseln – da se še enkrat dokaže, kako Hrvaška ni pripravljena sprejeti razsodbe mednarodnega sodišča. Sicer pa ribiči vemo, da rešitve še dolgo ne bo,« je dejal Novogradec.
Povedal je, da so ribiči z naklonjenostjo sprejeli nekatere državne ukrepe, ki bi jim bili lahko v pomoč. To se je zgodilo prvič nekoliko bolj očitno. »Toda odškodnine, ki nam jih obljubljajo, jemljemo s pridržkom. O tem bi se morali še pogovarjati, saj ribiči potrebujemo pomoč ali nadomestilo za izgubljene mreže ali plovila takoj. Skoraj ne verjamemo, da bi bila država v nedogled pripravljena (sposobna) pokrivati naše izgube, če bi nam Hrvaška uničevala mreže in plenila čolne.
Cerar na obisku v Zagrebu pri Plenkoviću. Foto: Boris Kovačev/Cropix
Zato mislim, da piranski mrežarji še nekaj časa ne bodo silili daleč čez polovico zaliva. Če jeseni nismo lovili, ko je bilo več rib in so na veliko ribarili hrvaški ribiči, potem niti pozimi nima smisla, saj tedaj ni ravno veliko jat, da bi se izplačalo izpostavljati. Počakali bomo, da bomo videli, kako se bodo naše oblasti obnašale do hrvaških ribičev, in bomo previdno sproti sprejemali odločitve,« je dejal Novogradec, ki ve, da sta samo dva slovenska ribiča naklonjena uveljavitvi ribolova po Sopsu (da sme v slovenskem morju ribariti po 25 hrvaških ribičev in v hrvaškem morju do Vrsarja ravno toliko slovenskih ribičev).
S tem se je strinjal tudi kočar iz Izole Mitja Sluga, ki je povedal, da v povprečju ribari samo šest slovenskih kočarjev na dan in da je morda samo eden zainteresiran za izlov do Vrsarja. Medtem ko so hrvaški ribiči tudi za RTV Slovenija povedali, da bi jih zanimal ribolov v slovenskem morju, ko so sipe, lignji ali plave ribe bolj v severnem delu Jadrana ali pa jim premočen jugo onemogoča ribolov južneje.
Vodja piranskih mrežarjev Zlatko Novogradec. Foto: Boris Šuligoj/Delo
»Toda slovensko morje je premajhno še za naše mrežarje, šest kočarjev in tri ali štiri plavarice, kaj šele, da pripluje še 25 hrvaških ribičev sem. Tako so opremeljeni, da nam lahko hitro počistijo morje. Temu večina nasprotuje,« je povedal Mitja Sluga. Povedal je, da kočarji zdaj skoraj nemoteno lovijo v celotnem območju slovenskega morja do arbitražne meje, da jih hrvaški policisti spremljajo le od daleč, da jih ne nadlegujejo več toliko, kot so jih, in da imajo zdaj samo eno plovilo, medtem ko so imeli poleti tri.
Zlatko Novogradec in drugi piranski ribiči so prepričani, da so hrvaški ribiči lovili v Piranskem zalivu tudi poleti, ko ni bilo rib, in da so jih k temu nagovarjale hrvaške oblasti, ker ni bilo nobene ekonomske logike po metanju in dvigovanju praznih mrež iz morja. Prepričan je, da Hrvati še dolgo ne bodo sprejeli arbitražnega sporazumna, da se bodo še dolgo let spopadali s takšnimi razmerami na morju. Vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolje, če bi milijone evrov, ki so jih porabili za arbitražo in denar, ki ga namenjajo za varovanje svojih ribičev v negotovem morju, raje koristneje naložili v razvoj svojega ribištva.
