Nina Krajčinović, Ljubljana
Ljubljana – Še četrtič zapored bodo mestni svetniki na predvideni septembrski seji obravnavali predlog sklepa o spremembi družbene pogodbe gospodarske družbe Bežigrajski športni park (BŠP).
Družbo je leta 2007 za izvedbo projekta obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom skupaj z družbenikoma, podjetjem GSA ter Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), ustanovila Mestna občina Ljubljana. Takrat so v pogodbi zapisali, da ta »preneha veljati, če realizacija projekta obnove ne bi bila mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja za pričetek gradbenih del v 12 mesecih od sklenitve družbene pogodbe«.
Ker gradbenega dovoljenja niso dobili, so leta 2008 pogodbo podaljšali za še eno leto, prav tako leto kasneje in vnovič septembra lani. Vse kaže, da letos ne bo nič drugače, saj je na dnevnem redu ponedeljkove seje mestnega sveta znova predlagan sklep o spremembi družbene pogodbe.
Gradbenega dovoljenja za obnovo še ni, torej se obeta dodatno leto podaljška. Vse skupaj se je torej začelo junija 2007 z osnutkom dogovora o sovlaganju in partnerstvu pri obnovi Plečnikovega stadiona za Bežigradom, pri katerem naj bi kot partnerji sodelovali MOL, ki jo je zastopal Zoran Janković, OKS z Janezom Kocijančičem na čelu ter podjetje GSA v lasti Jožeta Pečečnika.
V na novo ustanovljeni družbi je GSA imel 59-odstotni delež, OKS 13-odstotnega in MOL 28-odstotnega. OKS in MOL sta sicer vložila stvarne vložke, GSA pa je na dan podpisa pogodbe na družbo prenesel nekaj več kot deset milijonov evrov. Takrat so napovedovali, da bo gradnja končana v 18 mesecih, se pravi konec leta 2008.
Kot je razlagal Pečečnik, bi imel stadion 12.000 sedežev, bil bi poglobljen za tri do štiri metre, imel bi vhode pod zemljo, pokrito tribuno iz lahke kovinske konstrukcije, poleg tega bi pod njim uredili strelišče, gostinske lokale ter poslovne prostore. Težave pa so se, kljub velikopoteznim načrtom, takrat šele začele.
Najprej izdano, potem odvzeto kulturnovarstveno soglasje
»Stadion Jožeta Plečnika bo okras Ljubljane in bo zgrajen butično, tako da bodo obiskovalci lahko uživali Plečnikove mojstrovine v visokem standardu butičnega značaja,« je aprila 2008 sporočal Pečečnik.
Stadion so sicer zaprli že na začetku leta, objekt je bil očiščen, delavci so tudi odstranili vse dele, za katere niso potrebovali posebnih dovoljenj. Jasno pa je bilo, da se bo prava obnova stadiona začela šele po izdanem kulturnovarstvenem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) k idejni zasnovi. To je bilo namreč pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj za začetek obnove.
Konec leta 2007 so prvo idejno zasnovo investitorja sicer že zavrnili, a je Pečečnik aprila menil, da bodo soglasje v drugo dobili. Imel je prav, vendar ne za dolgo.
Maja 2008 je zavod soglasje izdal, Pečečnik je na stadionu poleg nogometa napovedoval tudi druge športne dejavnosti, trgovski center, hotelske, gostinske, poslovne in kulturne dejavnosti. Za gradbeno dovoljenje naj bi zaprosili do konca junija, rok za končanje obnove je bil po novem oktober 2010, na skupščini družbe Bežigrajski športni park pa so rok za pridobitev vseh dovoljenj podaljšali za eno leto.
Vse je bilo videti v najlepšem redu. Toda kulturno ministrstvo, ki ga je tedaj vodil Vasko Simoniti, je 15. septembra z odločbo soglasje razveljavilo in hkrati opozorilo na številne nepravilnosti pri njegovi izdaji, neizpolnjevanje nekaterih kulturnovarstvenih pogojev pa tudi na nedoslednosti v upravnem postopku. Postopek so sprožili na pobudo koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih blokov, ki stojijo na severni strani stadiona.
Dolgotrajni boj med stanovalci ter županom in Pečečnikom, ki traja še danes, se je torej začel. Pečečnik je takrat odločbo označil za »brezvezen dokument, ki ne bo v ničemer vplival na obnovo bežigrajskega stadiona«, Janković pa kot »tipičen način delovanja ministra Simonitija«.
Stanovalci proti BŠP
»Če do 1. avgusta letos ne bom dobil gradbenega dovoljenja, bom od projekta odstopil, in ker sem pri stadionu lastnik zemlje, ki sem jo dokaj drago kupil od Ivana Zidarja z SCT-ja, bom čakal državo ali novega lastnika, da mi bo z dragim odkupom mojega dela povrnil ves že vloženi denar. Sam bom zapustil šport, saj brez ustreznega avtomobila ne moreš voziti formule ena.
Sprejemanje takšnih odločitev je pač del mojega poslovnega življenja.« Tako je težave pri obnovi stadiona na začetku leta 2009 strnil Pečečnik, ki je takrat že imel vse potrebne podlage – urbanistične smernice, vsebinsko zasnovo projekta in veljavne kulturnovarstvene pogoje s pravnomočnimi dopolnitvami. Ključno je bilo seveda gradbeno dovoljenje, ki pa ga ni bilo od nikoder.
Predali se niso niti okoliški stanovalci. Pečečniku so junija 2009 poslali pismo, v katerem so predlagali rešitev spora glede tamkajšnjih zelenih površin, kjer si je Pečečnik sicer zamislil gradnjo nekaj večnadstropnih poslovno-stanovanjskih stavb.
»Fondovci« so trdili, da zemljišče pripada njim, za potrditev tega so imeli tudi zemljiškoknjižne izpiske. Mestni svet je namreč leta 2007 pooblastil župana, da v takšnih primerih etažnim lastnikom izdaja zemljiškoknjižna dovolila, v njihovem primeru pa je sporno zemljišče dal družbi BŠP kot stvarni vložek mestne občine. »Predlagamo rešitev na račun tistega, ki je zaplet povzročil,« so zapisali in tako Pečečniku sporočili, naj se dogovori z Jankovićem.
Brez okoljevarstvenega soglasja ni gradbenega dovoljenja
Oktobra 2009 so mestni svetniki družbi BŠP obstoj podaljšali še za eno leto, in ker gradbenega dovoljenja vmes še vedno niso dobili, so enako storili leto kasneje.
Junija letos je Pečečnik napovedal, da bo v stolpnici ob stadionu svoj hotel postavila ameriška hotelska veriga Marriott, ter kljub triletni zamudi optimistično oznanil: »Gradbeno dovoljenje bomo dobili do oktobra. Tokrat nam res dobro kaže, saj imamo oddanih že 75 odstotkov prostorov.«
Oktober je vse bližje, glede na to, da Pečečnik še vedno nima okoljevarstvenega soglasja (o njem naj bi agencija za okolje odločala po javni obravnavi), ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa se zdi, da bo zamuda kljub njegovemu optimizmu še malce daljša.
Na naša vprašanja o trenutnem stanju projekta za Bežigradom ne od Jankovića ne od Pečečnika do včeraj nismo dobili odgovora, je pa zadevo komentiral Kocijančič: »OKS kot lastnik starega Plečnikovega stadiona želi, da bi se ta obnovil in vrnil v svojo temeljno funkcijo.
V prihodnje imamo več upanja, da bomo gradbeno dovoljenje dobili, saj je po našem mnenju skrajni čas, da ga pristojni organi izdajo. Pravnih zapletov ne komentiramo, zadeva se mora rešiti po pravni poti. Sicer pa menimo, da bi stanovalci Fondovih blokov povečali kakovost svojega življenja, če bi se stadion z okolico obnovil in uredil.«