Razpisan arhitekturni natečaj za islamski versko-kulturni center v Ljubljani

Ljubljana – Kaže, da bo prihodnje leto v glavnem mestu postavljen temeljni kamen za džamijo. Tako je danes povedal ljubljanski župan na predstavitvi odprtega mednarodnega anonimnega arhitekturnega natečaja za idejno-projektno rešitev Islamskega versko-kulturnega centra.

Natečaj je razpisala Islamska skupnost v RS v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL), razpis je bil danes objavljen v časopisih Delo in Financial Times, objavljen pa je tudi na spletnih straneh islamske skupnosti in MOL. Rok za oddajo projektne rešitve za džamijo, ki bo na zemljišču ob Kurilniški in Parmovi ulici v Ljubljani, je 3. oktober, njena podoba pa bo znana predvidoma konec leta.

Prvonagrajeni udeleženec mednarodnega natečaja bo prejel 30.000 evrov bruto, drugonagrajeni 15.000 evrov, tretjenagrajeni 10.000 evrov, odkupili pa bodo tudi tri idejne projekte po 6000 evrov bruto. Za nagrade bo poskrbela islamska skupnost. Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić je poudaril, da si za džamijo v Sloveniji prizadevajo že od maja 1969, zadnje čase pa je projekt upočasnila kriza.

Po prostorskem aktu, ki ga je ljubljanski mestni svet sprejel leta 2008, bo glavni objekt visok do 12 metrov, molilnica do 24 metrov, minaret pa največ 40 metrov. V kletnih etažah je predvidenih najmanj 450 parkirnih mest. Za dostop sta predvideni dve novi dvosmerni cesti. Župan Zoran Janković je poudaril, da bodo ta del Ljubljane s poglobitvijo železnice povezali s Tivolijem in s središčem mesta, na natečaju pa pričakuje veliko rešitev.

Mufti Islamske skupnosti v RS Nedžad Grabus, ki je tudi podpredsednik ocenjevalne komisije mednarodnega natečaja, je izrazil željo, da bi bila džamija sprejemljiva za muslimane in za okolje ter da bodo poskušali najti najboljšo rešitev: »Veseli bi bili, če bi jo lahko začeli graditi prihodnje leto, če ne, pa vsaj spomladi 2013.« Dokončali bi jo radi do konca njegovega in županovega mandata. Džamija bo namenjena predvsem verski, kulturni in izobraževalni dejavnosti, politika pa jih ne zanima, je dejal mufti.

Podžupan MOL Janez Koželj, ki je tudi predsednik ocenjevalne komisije mednarodnega natečaja, pričakuje veliko ustvarjalnih zamisli poznavalcev islamske arhitekture iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter iz drugih evropskih držav. Vrednost projekta še ni znana, mufti pa je dejal, da bodo morda gradili po fazah; najprej bi zgradili parkirišča in sakralni objekt.

Potrdil je, da so se za donacije dogovarjali v arabskih državah, da je obljub veliko, konkretnih dogovorov pa še ni. Na vprašanje, ali zakonodaja omogoča, da bi islamska skupnost dobila pomoč za gradnjo džamije tudi od države ali občine, je odvetnik islamske skupnosti Miro Senica odgovoril, da za takšno pomoč v pravnih predpisih ni ovire; obljubljena je bila že pred dvema letoma, vendar ni bila uresničena. Župan pa je dejal, da je vse transparentno in bodo o tem odločali takrat, ko se bo to zgodilo.

Za 11.300 kvadratnih metrov zemljišča, ki ga je islamska skupnost kupila od MOL decembra 2008 za skoraj 4,6 milijona evrov (oziroma 402 evra za kvadratni meter), mora islamska skupnost odplačati še 1,8 milijona evrov posojila od skupaj 2,65 milijona evrov, ki so ga najeli pri Unicredit Bank.