Tiskane izdaje
Koper – Gradnja urgentnega centra ob izolski bolnišnici se lahko začne jutri ali prihodnji teden, smo včeraj izvedeli od Janija Derniča, ki je odgovoren za projekt. Soglasje so dali tudi centru v Šempetru pri Gorici. Toda hkrati postaja vse bolj jasno, da država nima jasne strategije organiziranosti dela v urgentnih centrih.
»Vprašanje je, koliko bo v urgentnih centrih vpletena primarna zdravstvena mreža in od kod bo obveznosti prevzemala sekundarna mreža, torej bolnišnice. Očitno je, da bomo morali tesno sodelovati, vendar nisem prepričana, da je to v organizacijskem smislu dovolj premišljeno,« je včeraj za Delo povedala strokovna direktorica ZD Koper Ljubica Kolander Bizjak.
Primorci so pohiteli
Območje slovenske Istre je (ne upoštevajoč Ljubljane in Maribora) prvo v državi organiziralo centralno urgentno službo. Trije zdravstveni domovi (Koper, Izola, Piran) so jo v nočnem času in na dela proste dni organizirali v prostorih izolske bolnišnice. Zdravstveni domovi so na ta način racionalizirali delo, pacientom so omogočili veliko boljšo strokovno pomoč in vsaj delno ublažili pritisk »nenujnih« pacientov, ki velikokrat po nepotrebnem obremenjujejo bolnišnične specialiste.
Nekateri prebivalci obalnih občin so protestirali, češ da bodo slabše zdravstvene storitve, toda čas je pokazal nasprotno. »Dobili nismo niti ene pritožbe,« trdi Ljubica Kolander Bizjak, ki koordinira centralno urgentno službo. »Strokovno smo dajali pacientom več, saj v nobenem zdravstvenem domu ponoči ne delajo laboratoriji, rentgeni, tu imamo na voljo takojšnjo konzultacijo s specialisti ... Tisti, ki res potrebuje pomoč, je lahko samo vesel, da se lahko takoj odpravi v bolnišnico.«
Za organizacijo centralne urgentne službe so se odločili tudi zato, ker so jim obljubili takojšnjo gradnjo urgentnega centra. »Zdaj vidimo, da bodo prostori za nas, dežurne iz ZD, zelo majhni. Ni jasno, kako bo urgenca potekala čez dan. Urgentne primere na terenu obravnavajo zgolj zdravniki iz zdravstvenih domov. Specialista urgentne medicine sta samo dva.
Toda zdravniki družinske medicine zdaj že zahtevajo jasnejšo ločitev: ko delajo in imajo pred ambulanto polno čakalnico, ne morejo puščati teh pacientov čakati,« pojasnjuje strokovna direktorica ZD Koper. V bolnišnici imajo druge pomisleke. Jani Dernič pravi, da nikjer na svetu prehospitalna enota ni sestavni del osnovnega zdravstva, kot je to v slovenskem primeru.
Gradnja bo ovirala delo
V izolski bolnišnici so po dolgem čakanju (že februarja so za izvajalca gradbenih del izbrali idrijski Kolektor Koling) vendarle dobili sporočilo, da so na ministrstvu za zdravje dokončno potrdili tudi nadzornike del in da so vse formalnosti izpolnjene. Idrijski gradbinec bo izolsko urgenco zgradil predvidoma do konca avgusta. Februarska ponudba, s katero je prišel do posla, je znašala 3,84 milijona evrov za gradbeni del in DDV, skupaj z opremo pa naj bi center stal 5,5 milijona evrov.
Ministrstvo še ni uredilo novega vhoda, zato bodo imeli v tej bolnišnici precej težav. V prihodnjih dneh bodo morali preusmeriti dostop reševalcev do bolnišnice. Kasneje, predvidoma maja, junija in julija prihodnje leto, pa se bo zapletlo, ker bodo gradbinci zasedli pet ali šest sedanjih specialističnih ambulant, za katere še nimajo nadomestnih prostorov. To pomeni, da bodo prihodnje leto nekaj mesecev težko opravili vse načrtovane storitve in programe.
Jani Dernič pravi, da imajo veliko izkušenj z delovanjem v izrednih razmerah iz časov energetske sanacije stavbe, ko so nekatere bolniške sobe in ultrazvočne preiskave preselili kar v predavalnico. Zagotovo pa se zdaj v izolski bolnišnici bolj kot z organizacijo dela v urgenci ukvarjajo z reševanjem logističnih vprašanj. Od 1500 kvadratnih metrov novih površin jih bo 200 kvadratnih metrov zasedlo sedanje površine. V veliko olajšanje bi jim bilo, če bi investitor čim prej poskrbel za nov vhod in jim pomagal pri začasnem premeščanju ambulant.
Soglasje tudi za Šempeter
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je potrdila tudi projekt gradnje urgentnega centra v šempetrski bolnišnici, na katerega čakajo že od leta 2008. Za dobrih 7,2 milijona evrov vreden projekt bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval malo manj kot 3,8 milijona.
Naložba obsega gradnjo urgentnega centra, operacijskega bloka in veznega trakta. Z njo bodo zagotovili službo nujne medicinske pomoči za območje Goriške, združili primarno in bolnišnično urgentno službo na enem mestu ter omogočili boljšo diagnostično in terapevtsko obravnavo. Naložba mora biti končana do izteka prihodnjega leta, sicer grozi izguba 3,8 milijona evrov evropskega denarja.
