Tiskane izdaje
Ljubljana - Vsi štirje nekdanji nadzorniki RTV Slovenije, ki jih je vlada konec julija predčasno razrešila, so sprožili upravni spor. Nataša Koprivšek, Marjan Sedmak, Aljoša Štampar Strojina in Matjaž Medved so bili odslovljeni, ker naj bi se premalo posvečal nadziranju poslovanja javnega zavoda.
Stojan Zdolšek, ki zastopa vse štiri, »izbrisane in odpisane«nadzornike, je po poročanju MMC dejal, da so postopek začeli 28. avgusta, sodišče je dokumente že vročilo vladi, v primeru dveh nadzornikov pa je vlada tudi že odgovorila.
Marjan Sedmak je prepričan, da gre v njihovem primeru razrešitve tudi za napad na pravno državo, v smislu pritiskov na neodvisnost medijev. To je tudi razlog, da so se odločili za tožbo. »Smo v čudni fazi razvoja« je dejal Sedmak za MMC, ki vladno metodo razrešitve nadzornikov označuje za totalitaren prijem, s katerim želijo »elite iz medijskega prostora izriniti vse, kar je neodvisno.«
Po poročanju omenjenega portala vlada zatrjuje, da lahko nadzornike razreši brez upravnega akta, gre za politično diskrecijo, da jih zamenja. Vsi štirje razrešeni temu nasprotujejo, saj je status člana nadzornega sveta javnega zavoda, v skladu z zakonom o RTV-ju avtonomen in neodvisen. Prav zato zakon nima določbe, ki bi komur koli omogočala, da nadzornika razreši. Nadzornik lahko odide edino, če odstopi sam.
Zdolšek pravi, da je zato vsakršna razrešitev nadzornika v nasprotju tako z 39. členom ustave kot z samim zakonom. Po njegovem je vlada načelo zakonitosti kršila tudi s tem, da ni ustrezno razložila, kaj razrešenim nadzornikom očita. Zato meni, da je vlada ravnala samovoljno in mimo zakona.
Omenjeni nadzorniki so bili na položaj postavljeni v času vlade Boruta Pahorja za obdobje štiriletnega mandata. Vlada je v izjavi za javnost 26.julija navedla, da so glede na preučeno poročilo ugotovili, da poraba finančnih sredstev, ki jih je RTV pridobil s prodajo delnic Eutelsata, ni bila vodena transparentno. Prav tako pa naj bi razrešeni nadzorniki neargumentirano oblikovali tarife na multipleksu A za komercialno televizijo in nenamensko porabili razvojna sredstva za kritje izpada RTV prispevka.
Pravnik Rajko Pirnat je za Delo takrat pojasnil, da razrešitve, kot je zdaj nastala, zakonodaja, čeprav pomanjkljiva, ne predvideva. »Brez spremembe zakona to ne more biti vzrok za razrešitev,« je dejal Pirnat. Še ostrejši je bil Lenart Šetinc, predsednik nadzornega sveta, ki je razložil, da sta lahko vzroka za predčasno prenehanje mandata samo dva: neizpolnjevanje pogojev in odstop. Vsak drugačen poskus bi po njegovih besedah pomenil očitno in grobo kršitev ustave in zakona ter grob poseg v avtonomijo javne radiotelevizije. V zvezi s tem je že aprila letos pravno mnenje izdelal Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Ljubljana, ki je zavzel jasno stališče, da niti državni zbor niti vlada ne moreta posegati v sestavo nadzornega sveta, ker za takšno postopanje ni ne ustavne ne zakonske podlage.
