Razrešitev Stepančičeve nezakonita

Piran – Ljubljansko upravno sodišče je pravnomočno razsodilo, da je bil sklep občinskega sveta Piran iz junija 2015 o razrešitvi Lilijane Stepančič s položaja ravnateljice Obalnih galerij nezakonit. Na takšno sodbo ni pritožbe, zato je odvetnica občine Piran Monika Mavsar sprožila revizijo na vrhovnem sodišču.

Čeprav so v piranski občini odpoklic ravnateljice začeli že jeseni 2014 in izpeljali vse zakonske postopke ter v sklepu navedli dolg seznam vzrokov razrešitve, je ljubljansko upravno sodišče menilo, da sklep ni zadostno utemeljen. »V 15 točkah so navedli očitane kršitve, vendar sklep ne vsebuje nadaljnje vsebinske obrazložitve, ki bi bila nujna za konkretno opredelitev dejanske podlage očitkov,« pojasnjuje predsednik senata Damjan Gantar. Sodišče je presodilo, da občina ni utemeljila, kateri so dejanski zakonski razlogi za posamezne očitane kršitve. »Takšna utemeljitev je nezadostna, saj bi morala občina za vsako kršitev jasno navesti, za katerega izmed zakonskih razlogov za razrešitev konkretno gre, in to utemeljiti z navedbo.« Sodišče je upoštevalo tudi poročilo opravljene notranje revizije, ki je bila po mnenju sodišča »v določenih delih za tožečo stranko razbremenjujoča, a se občina Piran tudi do tega dokaza v postopku razrešitve ni primerno opredelila«. Sodišče je ugotovilo še, da zahteva Lilijane Stepančič po vzpostavitvi prejšnjega stanja, vrnitvi na mesto ravnateljice, ni mogoča, ker je bila na ta položaj že imenovana Jelka Pečar.

Odškodnina bi znašala približno 100.000 evrov

Odvetnico Moniko Mavsar je odločitev sodišča presenetila, saj se po njenem ni ukvarjalo z vsebinskimi razlogi razrešitve, ampak zgolj s formalnostjo postopka. Za revizijo se je odločila, ker da je občinska uprava izpeljala vse postopke, in v obširni obrazložitvi zunaj sklepa tudi pojasnila in utemeljila razloge za očitane kršitve. Sklep o razrešitvi Stepančičevi očita, da ni uskladila programa dela za leto 2014 s pogodbeno prevzetimi obveznostmi z občino Piran in ni poskrbela za organiziranje Forme Vive. Potrdila je program dela, ki ga je pripravila sama, in s tem onemogočila izvedbo prevzetih obveznosti, akta o sistemizaciji delovnih mest ni uskladila z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Ni uredila statusa štirim delavcem, ki so jim potekle pogodbe, s štirimi delavci ni sklenila pogodb o zaposlitvi. Naročala je nepotrebne odvetniške storitve prek finančnega načrta, ne da bi o tem obvestila svet zavoda. Od ministrstva za kulturo je prejela 31.730 evrov za delovanje galerije A in A v Benetkah, a ni plačala računov galerije in ni poskrbela za prenehanje najemnega razmerja. Kršila je sklep sveta zavoda, da mora imenovati strokovni kolegij, in svet zavoda napačno informirala, zaradi česar je sprejemal napačne sklepe. Prekinila je pogodbo z varnostno službo, tako da galerije niso bile ustrezno varovane. Med razlogi, ki niso zapisani v sklepu o razrešitvi, a jih je obravnaval občinski svet, so še odpoved zavarovanj, zaradi česar Obalne galerije niso mogle uveljaviti škode ob požaru v Monfortu, kjer je ogenj poškodoval 80 umetniških del in uničil veliko arhiva ter galerijskih katalogov. Zaradi vsega navedenega so se izjemno poslabšali tudi odnosi med njo in zaposlenimi v galerijah.

Če bi Lilijani Stepančič uspelo z zahtevo za odškodnino, bi ji morale Obalne galerije po približnih ocenah izplačati 100.000 evrov.