Razsežnosti problema se sploh ne zavedamo

Po demografskih projekcijah bo leta 2060 že skoraj tretjina prebivalcev Slovenije starejša od 65 let, proces staranja pa bo pri nas intenzivnejši kot v drugih državah Evropske unije. Posledice se bodo kazale na vseh področjih življenja od izobraževanja, mobilnosti, varnosti in bivanjskih oblik do komunikacij in kulture.

Število rojstev se je po letu 1992 zmanjšalo in močno znižalo naravni prirast, po drugi strani pa se je pričakovano trajanje življenja povečevalo, zato se je delež starejših od 65 let od leta 1990 do leta 2015 povečal z 10,6 odstotka na 17,9 odstotka. »Projekcijske analize o podobi naše družbe v letih med 2030 in 2050 so pokazale, da se razsežnosti sprememb, ki nas čakajo, sploh ne zavedamo, a da jih kljub temu ne smemo videti kot problem, ampak kot neizogibno dejstvo in izziv,« poudarja državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Marija Pukl, ki koordinira delovno skupino za pripravo nacionalne strategije aktivnega staranja.

Že zaostajamo v dolgotrajni oskrbi

Kot odziv na demografske spremembe so bile v Sloveniji že sprejete prilagoditve: zvišanje upokojitvene starosti, ki zadnja leta zmanjšuje povečevanje števila upokojencev in s tem izdatke za pokojnine, ter reforma trga dela, ki je pripomogla k manjši segmentaciji in boljšim zaposlitvenim možnostim nekaterih ranljivih skupin. A kot ugotavljajo na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), že do zdaj relativno najbolj zaostajamo pri vzpostavljanju enovitega sistema organizacije in izvajanja dolgotrajne oskrbe. Primerjava z drugimi državami EU na področju aktivnega staranja in vključenosti starejših v družbo pa kaže, da se Slovenija uvršča tudi med države z najnižjo delovno aktivnostjo starejših in njihovo družbeno participacijo.

Nizka delovna aktivnost med starejšimi od 55 let pri nas je predvsem izraz zgodnjega upokojevanja zaradi še vedno nizke zahtevane starosti (ob doseganju polne pokojninske dobe) in prenizkih spodbud za podaljšanje aktivnosti. Tudi podjetja se ne prilagajajo različnim starostnim skupinam oziroma ne omogočajo prilagojenih delovnih pogojev starejšim sodelavcem, prav tako tudi politika zaposlovanja in izobraževanja ne spodbujata vseživljenjskega učenja starejših in jim ne zagotavljata ustreznih veščin, je mogoče brati v junijski publikaciji Umarja Odzivanje na demografske spremembe. Vključevanje na trg dela, zmanjšanje brezposlenosti in povečanje delovne aktivnosti starejših od 55 let bi lahko spodbudili z učinkovitejšim izvajanjem programov aktivne politike zaposlovanja, za katere bi morali nameniti več denarja. V Sloveniji smo za take programe leta 2013 namenili 0,37 odstotka BDP, povprečju držav OECD pa je 0,56 odstotka BDP. Kot drug učinkovit ukrep navajajo znižanje davčne obremenitve dela, ki je bila v primerjavi z državami OECD leta 2014 med najvišjimi. Znižanje davčnega primeža bi imel pozitivne učinke predvsem na zaposlenost nižje izobraženih.

Vseživljenjsko učenje

Ker se bo v prihodnjih letih in desetletjih delež starejših le še povečeval, bo po mnenju Umarja najpomembneje zagotoviti dovolj delovne sile, ki bo podpirala prehod v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo. Treba bo preoblikovati pokojninski in zdravstveni sistem ter socialno zaščito, saj bodo zaradi zmanjšanega števila delovno sposobnih ljudi ti viri financiranja okrnjeni, izdatki zaradi staranja prebivalstva pa se bodo povečevali. Projekcije evropske komisije kažejo, da bi se ob ohranjanju sedanjega sistema izdatki za pokojnine povišali z 11,8 odstotka BDP (leta 2013) na 15,3 odstotka BDP (leta 2060).

In nadalje: izobraževanje se bo moralo preusmeriti v vseživljenjsko učenje, tudi v veščine za življenje in delo, spremeniti bo treba prostorsko načrtovanje, prometno politiko in gradnjo objektov. Danes nadpovprečno veliko starejših živi na lastniških kmetijah ali v samostojnih hišah, ki niso prilagojene njihovim potrebam ter otežujejo dolgotrajno oskrbo, visoki stroški vzdrževanja pa jim znižujejo kakovost življenja na vseh ravneh. Paket ukrepov z bivanjskimi oblikami, prilagojenimi starejšim, kot so varovana oziroma oskrbovana stanovanja, je že zdaj vpisana med (dolgoročne cilje) Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Davor Dominkuš, sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, poudarja, da pri nas prevladuje stereotip o starejših kot homogeni skupini, čeprav je v resnici zelo heterogena. Že med ljudmi, starimi 65 let, in stoletniki, je kar 35 let razlike, kar je skoraj polovica življenjskega cikla. Na to, koliko je kdo aktiven, zdrav in enakopraven član družbe, pa vpliva veliko dejavnikov, od izobrazbe in materialnega statusa do izkušenj, poklica ... A delež socialno izključenih starejših je v Sloveniji večji kot v povprečju EU, je pokazala raziskava Share. Stopnja tveganja revščine starejših od 65 let pri nas močno presega stopnjo tveganja revščine aktivnega prebivalstva (starega od 18 do 64 let) in je višja od povprečja EU, predvsem pri starejših ženskah.

Glavni vir dohodkov starejših so le pokojnine. Lani je povprečna dosegala 610 evrov, toda skoraj polovica upokojencev je prejemala manj kot 600 evrov. »Družbe, ki podpirajo izobraževanje, boljši materialni položaj in dostopno zdravstvo za vse, kot, denimo, skandinavske države in Nizozemska, se tudi po indeksu aktivnega staranja visoko uvrščajo na različnih področjih. Ponašajo se tudi z bolj zdravimi in aktivnimi starostniki,« opozarja Dominkuš.

Po letu 2025 v skupini prvih desetih držav

Razmere v naši državi se bodo začele opazno spreminjati predvsem po letu 2025, ko bomo v skupini prvih deset držav z največ starostniki, generacija, rojena tik po vojni, pa bo prestopila osemdeseto leto. To pa so leta, pri katerih jim začnejo hitreje pešati življenjske funkcije, se kopičijo zdravstvene težave in se zmanjšuje samostojnost. V Sloveniji je med starejšimi od 80 let po podatkih Eurostata delež zelo oviranih oseb več kot 40-odstoten in presega povprečje EU (delež v celotni populaciji je pri nas blizu deset odstotkov). To pa vodi tudi v višje zdravstvene izdatke. Ti se pri starejših od 60 let začnejo strmo povečevati in se do 80. leta več kot podvojijo: z nekaj več kot 1000 evrov na približno 2400 evrov na posameznika, razkrivajo lanski podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

In kaj opažajo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje? Andrej Jus, predpredsednik programskega sveta festivala, ki naj bi v treh dneh privabil med 10.000 in 12.000 ljudi, opaža, da je med sodelujočimi še vedno največ tistih s področja zdravja in zdravega življenjskega sloga. »Razstavni in kulturni del rasteta iz leta v leto. Letos se bo zvrstilo sto kulturnih prireditev z okoli 3000 nastopajočimi, večinoma starejšimi. Razširja se tudi ponudba splošnega izobraževanja. Pogrešamo pa več izobraževanja s področja upravljanja financ in premoženja ter ozaveščanja o morebitnih prevarah, ki jim pogosto nasedejo. Večjo pozornost bi morali nameniti učenju vsakdanje uporabe sodobnih tehnologij, in ne (le) računalništva, izboljšanju mobilnosti. Prezrto priložnost vidim tudi v delitvi prevozov med starejšimi, ki so hkrati tudi zelo ogroženi udeleženci v prometu,« našteva Jus. Opominja, da za starejše po 65. letu nimamo brezplačno dostopnih izobraževalnih programov, ki pa so ključ do aktivnejše vloge starejših – zgleden primer so brezplačna predavanja v ljubljanskih dnevnih centrih –, in da hkrati zanemarjamo vse nakopičeno znanje starejših.