Ljubljana – Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da je Slovenija pritožnici kršila pravico do sojenja v razumnem roku in ji prisodilo odškodnino 9600 evrov in tisoč evrov za stroške postopka. Sodišča na treh stopnjah niti v dvanajstih letih niso končala zadeve.
Petinštiridesetletna Ljubljančanka D. P. je leta 2003 vložila tožbo zoper Slovenijo zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi dveh prisilnih hospitalizacij v Psihiatrični kliniki Ljubljana. Na prvem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču je zahtevala, da višje sodišče dodeli zadevo drugemu sodišču.
Višje sodišče je zahtevi ugodilo in za sojenje določilo kranjsko okrožno sodišče. Zaradi dodatne zahteve po izločitvi predsednika senata, ki jo je sodišče sprejelo, se je sojenje nadaljevalo leta 2006. Do leta 2008 so bile na sodišču štiri obravnave. Zaradi domneve pristranskosti je pritožnica ponovno zahtevala spremembo sodišča in izločitev predsedujočega sodnika. Višje sodišče tokrat zahtevi ni ugodilo. Pritožnica je septembra 2009, ko je prvostopenjsko sodišče zadevo obravnavalo že šest let, vložila nadzorstveno pritožbo. Naslednje zaslišanje je bilo leta 2010, šele marca leto zatem pa je kranjsko sodišče izdalo sodbo.
Obe stranki sta se pritožili. O pritožbi je odločalo ljubljansko višje sodišče, ki je pritožbi tožnice ugodilo, ker sodišče ni določilo višine odškodnine za nastale škodo. Iz tega je mogoče sklepati, da je okrožno sodišče leta 2010 razsodilo tožnici v prid. Višje sodišče je zadevo vrnilo v ponovno sojenje kranjskemu okrožnemu sodišču, ki je nato zadevo ponovno obravnavalo leta 2014. Odločanje pa je, do pridobitve izvedenskega mnenja, preložilo za nedoločen čas. Zaradi dolgotrajnosti postopka se je D. P. ponovno pritožila. Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo rokovnemu predlogu in okrožnemu sodišču v Kranju naložilo prednostno obravnavo zadeve. Kljub temu se sojenje še ni končalo.
Sodba ESČP
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v navedenem primeru obsodilo Slovenijo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, kljub temu, da postopek pred domačimi sodišči še ni končan. Sodišče je v sodbi izpostavilo, da morajo imeti oškodovanci zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku možnost takojšnjega dostopa do sodnega zahtevka za odškodnino, česar pa zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki možnost vložitve tega zahtevka veže na zaključek sodnega postopka, ne omogoča.
Pritožnica je namreč zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku vložila tudi odškodninsko tožbo. Ta je bila na vseh sodnih instancah v Sloveniji zavrnjena, ker sodni postopek, iz katerega je izvirala kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, še ni bil zaključen.
Predhodni postopki
Od leta 2007, ko se je začel uporabljati zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, lahko stranka, ki je v skladu z zakonom vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno, ali rokovni predlog, zahteva pravično zadoščenje. To se zagotovi bodisi z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, s pisno izjavo državnega pravobranilstva, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, oziroma z objavo takšne sodbe.
Slovenija je lani izplačala odškodnino v 58 zadevah, v skupni vrednosti 130.887,91 evra, letos pa je doslej izplačana odškodnina v 55 zadevah znašala že 104.739,38 evra.
Poravnave
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je tudi pravna podlaga, da ESČP pritožbe, ki so bile vložene na evropsko sodišče pravočasno – v šestih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po slovenskem pravu –, odstopa v reševanje Sloveniji. Ko državno pravobranilstvo ugotovi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, predlaga stranki poravnavo glede vrste in višine pravičnega zadoščenja. Če predlogu za poravnavo ni ugodeno ali če državno pravobranilstvo in stranka ne dosežeta sporazuma, lahko stranka vloži tožbo na pristojno slovensko sodišče. Na podlagi teh poravnav je Slovenija lani izplačala odškodnino v dveh zadevah v skupni vrednosti 7000 evrov. V letošnjem letu poravnav doslej ni bilo.
Pritožbe zoper Slovenijo
Do leta 2010 se je velika večina pritožb ESČP zoper Slovenijo nanašala na kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Že nekaj zadnjih let pa se nadaljuje trend povečevanja števila pritožb zaradi kršitev najrazličnejših pravic, katerih varstvo zagotavlja evropska konvencija o človekovih pravicah. Povečevanje števila pritožb zaradi drugih konvencijskih pravic je domnevno posledica vse večjega zavedanja ljudi o pravnem varstvu, ki ga nudi konvencijski sistem.
Lani je ESČP državnemu pravobranilstvu vročilo 59 pritožb zoper Slovenijo, od tega kar 36 v zvezi z okoliščinami bivanja v priporu oziroma zaporu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. V drugih zadevah pritožniki Sloveniji očitajo kršitev pravice do poštenega sojenja v desetih zadevah, v sedmih kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, v petih kršitev pravice do mirnega uživanja premoženja in v eni kršitev pravice do svobode in varnosti.