Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste

V slovenskih mestih je vse več kolesarjev, a kolesarska infrastruktura temu ne sledi.

ned, 25.03.2012, 15:00
V Ljubljani (samo)kritični

»Kolesarsko omrežje je razdrobljeno, manjkajo tudi kolesarske povezave z zaledjem Ljubljane za rekreativne kolesarje. Značilni sta podrejenost motoriziranemu prometu in slaba tehnična izvedba (na primer širina stez, izvedba robnikov, potopni stebrički, uvozi stranskih cest, količki za preprečevanje parkiranja, lokacije smetnjakov ali vodenje in razporejanje kolesarjev v križiščih). Na nekaterih ključnih odsekih v središču mesta je še vedno prepovedano kolesarjenje, enako velja za več enosmernih ulic. Nekateri novi posegi so načrtovani tako, da kolesarje upočasnijo ali celo ogrožajo njihovo varnost.« Prometna strategija Ljubljane, delovno gradivo

»V Slovenski kolesarski mreži opažamo, da se število kolesarjev v mestih povečuje, toda razvitost kolesarske infrastrukture zaostaja za tem trendom. Kolesarji so z njo dokaj nezadovoljni, češ da njihova stopnja mobilnosti ni niti enaka, kaj šele boljša, kot jo imajo vozniki avtomobilov,« pripoveduje Josip Rotar, predsednik mariborske mreže.

»Osebno menim, da še vedno nismo naredili kaj dosti za umirjanje motoriziranega prometa, kar bi kolesarjem in tudi pešcem olajšalo mobilnost in jo naredilo predvsem bolj varno. Kako to storiti v bližnji prihodnosti in kako urediti infrastrukturo, da bo ustrezna za kolesarje, je za Slovenijo velik izziv. Seveda ne moremo pričakovati, da bo kolesarilo več ljudi, če na cestah niso dovolj varni,« razmišlja Josip Rotar. Po njegovem bi lahko k umirjanju motoriziranega prometa v prihodnjih letih pripomoglo tudi draženje naftnih derivatov.

Tudi Gašper Žemva, predsednik ljubljanske »podružnice« Slovenske kolesarske mreže, se strinja, da v Sloveniji razvajamo napačne udeležence v prometu: voznike avtomobilov namesto kolesarjev in pešcev.

V roke vzame zemljevid Ljubljane. »Od štirih največjih mestnih vpadnic imata Celovška in Dunajska cesta bolj ko ne urejeno kolesarsko infrastrukturo, problematični sta Tržaška in Dolenjska cesta: na prvi so za kolesarje ponekod urejeni neposrečeni obvozi, druga sploh nima kolesarskih stez. Po Karlovški cesti pred začetkom Dolenjske pa kolesarjenje ni dovoljeno. Problematična so tudi 'južna vrata', ožina med Rožnikom in grajskim hribom, kjer je kolesarjenje po nekaterih ulicah močno oteženo ali celo nemogoče. Zelo nevarne so nekatere dvosmerne kolesarske poti, ki vodijo kolesarje v prečkanje obljudenih prometnic, kot recimo pri križišču Roške in Dolenjske ceste,« razlaga Žemva, ki dodaja, da je za varno kolesarjenje po širšem ljubljanskem območju potrebno zelo dobro poznavanje cest in ulic.

Prometno piramido obrniti na glavo

Kljub težavam, s katerimi se ubadajo kolesarji v Ljubljani, Žemva ugotavlja, da se kolesarska infrastruktura v glavnem mestu vendarle izboljšuje. V prometni strategiji MOL je navsezadnje predvideno, da se bo delež kolesarjev v mestu do leta 2015 povečal z 10 na 14 odstotkov, prav tako naj bi se povečalo število pešcev in potnikov v javnem prevozu, vidno zmanjšalo pa število avtomobilov. Zdaj prometno piramido pri dnu začenjajo avtomobili, nad njimi je javni prevoz, končujejo pa jo kolesarji in pešci. Do leta 2015 naj bi se ta vrstni red obrnil. Večji delež kolesarjev nameravajo na občini doseči »z ustrezno politiko omejevanja voženj z osebnim avtomobilom v mesto (gradnja postajališč P+R), bolj restriktivno parkirno politiko (plačljivo parkiranje), z gradnjo manjkajoče infrastrukture ter njeno izboljšavo, s promocijo hoje in kolesarjenja kot do okolja najbolj prijaznega načina gibanja v urbanem okolju (vožnja na delo, v šolo, po opravkih)«, pojasnjuje Janez Bertoncelj, koordinator za kolesarjenje na MOL.

A na Slovensko kolesarsko mrežo se s težavami ne obračajo le prebivalci mest, ampak tudi primestnih območij, pravi Rotar. »Povedo nam, da bi kolesarili, če bi bila infrastruktura za to primerna. Zbirajo se v različne iniciative, ki poskušajo pri pristojnih občinah doseči, da bi uredili kolesarske steze ali vsaj zavarovali dele vozišč za kolesarje. Običajni odgovor občin na te prošnje je, da ni denarja ali ni prostora.«

Z zemljevidom do službe

»Poznam ljudi, ki kolesarijo v Ljubljano v službo tudi iz okoliških krajev, recimo iz Kamnika. Za kolesarjenje je sicer ločena steza iz Črnuč do Trzina in naprej v Mengeš, od tam pa je že treba dobro poznati stranske poti,« razlaga Žemva. »Pogledati je treba na zemljevid in poiskati stranske, manj obljudene ceste. Za označbo teh oziroma za usmerjanje kolesarjev nanje bi sicer morala več narediti država; za prometno signalizacijo za kolesarje so praviloma pristojne občine in pogosto se tudi konča tam, kjer se končajo občinske meje. Odličen primer kolesarske infrastrukture, pri kateri je sodelovala država, je steza, ki vodi od italijanskega Trbiža proti Kranjski Gori do Gozda - Martuljka; zdaj urejajo še del do Jesenic. Uporabljajo jo lokalni prebivalci in turisti, se pravi, da bi bilo označevanje kolesarskih poti pomembno tudi s turističnega vidika.«

Katera mesta pa so za kolesarje najbolje urejena? »Mogoče ne bi toliko poudaril razvitosti infrastrukture kot prizadevanja zanjo,« pravi Rotar. »Na tem področju se resnično trudijo v Murski Soboti, Velenju in Kopru, v sodelovanju s tamkajšnjimi razvojnimi agencijami. Tudi v Ljubljani je precej institucij, ki si prizadevajo za ureditev razmer.«

Za dobro ljudi

V Velenju v zadnjih letih veliko vlagajo v kolesarsko infrastrukturo, a ne le zato, ker so partnersko mesto evropskega projekta Bicy, v okviru katerega spodbujajo kolesarjenje v vsakdanjem življenju (prevozi na delo, nakupi, izleti...). »Kolesarjenje spodbujamo zaradi pozitivnih učinkov na okolje ter zmanjšanja težav s prometom in parkiranjem, pa tudi zaradi njegovega vpliva na kakovost življenja naših občank in občanov,« so povedali na velenjski občini, kjer so pred kratkim razgrnili načrte za ureditev kolesarske poti na trasi nekdanje železniške proge Velenje–Dravograd. »Umestitev te kolesarske poti v prostor zahteva obnovo treh železniških predorov in postavitev šestih mostov, zato je projekt finančno zelo zahteven,« je povedala vodja kabineta župana Mojca Ževart. Že prihodnji mesec pa bo občina Velenje začela urejati manjkajoči del kolesarske steze in pešpoti med mestnim središčem in rekreacijskim območjem ob Velenjskem in Škalskem jezeru, za ureditev 180-metrskega odseka med velenjskim komunalnim podjetjem in železniško postajo pa še pripravljajo projektno dokumentacijo. »Da bi spodbujali zelene oblike mobilnosti, smo v občinski upravi kupili tudi dve električni kolesi, ki ju uslužbenci uporabljamo za krajše službene opravke,« je pojasnila Ževartova. Ljubljansko kolesarsko omrežje – Razdrobljeno, podrejeno motoriziranemu prometu, slabo tehnično izvedeno.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
svatne

Genijalni urejevalci javnega prometa so naredili peščeve površine v našem mestu smrtno nevarne. Po pločnikih divjajo kolesarji in motoristi, ki na površinah, namenjenih pešcem, nimajo kaj iskati! Je vtis, da ljudem ni jasno, kaj pomeni trčenje takega prometnega orodja s petdeset.. ali stokilskim morilcem v sedlu, z majhnim otrokom ali odraslim človekom, ki stopi iz hiše ali iz trgovine na pločnik - namenjen PEŠCEM ! Pločniki in "peš cone" so namenjene ljudem, ki za premikanje ne uporabljajo prometnih naprav in ki se premikajo s hitrostjo pešca. Ni se mogoče znebiti vtisa, da so naše mesto zavzeli neki zlobni zombiji. Norišnica.

04. april 2012, ob 21:56:15
PhJ

Z nasmehom sem prebral članek "Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste" od Mateje Gruden v NeDelu z dne 25.03.2012.
Jaz sem eden tistih ljudi, ki jih predsednik Ljubljanske kolesarske mreže Gašper Žemva omenja, ki kolesarijo v Ljubljano v službo iz Kamnika. Naslov članka mi je všeč, saj sem si v svojem življenju vedno želel biti malo razvajan, kot kolesar tako kot od mame ali žene.
Popolnoma se strinjam z gospodom Žemvo, da je treba izgraditi infrastrukturo za kolesarje vključno s signalizacijo. Mislim pa, da glavni problem ni v količini kolesarskih stez, temveč je v odnosu slovenske države in velikega dela družbe do kolesarjev. Ko sem kot nemški priseljenec pred desetimi leti prvič kolesaril po ljubljanskih ulicah, sem opazil table, ki prepovedujejo vožnjo s kolesom, ter neuporabne, nevarne kolesarske steze. Počutil sem se nazaželenega kot kolesarja, dejansko sem začutil sovraštvo načrtovalcev, in zagotovo se tako počutijo tudi drugi ljudje (saj to mi pravijo kolegi), še posebej pa otroci, in zato ne uporabljajo kolesa.
Ker imam dvakrat na teden službo na Šubičevi ulici, sem prisiljen iti po vozišču Slovenske ceste, kjer je uporaba kolesa prepovedana. Seveda sem za kolesarjenje na Slovenski cesti in seveda na vozišču in ne na pločnikih, kjer se drenja ogromno ljudi. Kdor misli, da se mora peljati v center mesta z lastnim avtom, se lahko prilagaja. Tako deluje tudi v drugih mestih, ponekod pa celo zaprejo središče za motorni promet.
Prvi korak h kolesarjem prijaznejšemu mestu po mojem prepričanju ni zgraditev novih kolesarskih stez, temveč odstranitev vseh tabel s prepovedmi za kolesarje, saj tega skoraj ni nikjer v drugih državah (če ne štejemo avtoceste ipd.). S tem bi država pokazala, da kolesarjem vsaj ni sovražna. Lahko bi se kolesarji peljali brez strahu pred policijo. Za ta korak ni treba potrošiti veliko denarja.
Drugi korak pa bi bil popravilo obstoječih kolesarskih stez, praviloma bi jih bilo treba nadomestiti s kolesarskimi pasovi na vožišču, speljanih naravnost, brez "pentelj" na križiščih ter levo od pasov za zavijanje v desno smer. Tako se v zadnjih letih načrtuje kolesarsko infrastrukturo npr. v Berlinu. Tako pride do veliko manj nesreč, saj vozniki kolesarje vidijo in upoštevajo njihovo prednost, ko vozniki zavijajo desno. Kolesarski pasovi so veliko cenejši kot tiste ponesrečene steze po pločniku, hkrati pa veliko varnejši in za vožnjo udobnejši.
Skratka: z malo denarja se da veliko doseči. Treba pa se je znebiti sovražnega odnosa do nemotoriziranih udeležencev.
Iz Kamnika v Ljubljano se peljem naravnost po najkraši poti, tj. večinoma po glavni cesti. To se ne bo spremenilo z novimi kažipoti za kolesarje. Vseeno sem za to, če se potem ne omejuje kolesarjenja po glavni poti.

04. april 2012, ob 19:50:34
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej