Razvojni program Pokolpje − za povečanje brezposelnosti

Kočevje − Program Pokolpje, ki ga je vlada sprejela leta 2011 in ki naj bi do leta 2016 spodbudil razvoj ter zaposlovanje v sedmih kočevskih in belokranjskih občinah, ni uspešen. Namesto da bi bili na polovici že vidni rezultati, se je v tem času brezposelnost s 16,2 povečala na 20,8 odstotka, uresničenega pa je bilo le 7,2 odstotka vrednosti programa. »Največja težava je, da se izvaja le delno,« pravi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič.

»Program Pokolpje ne prinaša pričakovanih učinkov, še posebno če ga primerjamo z zakonom o Pomurju,« pravi Vlado Komljenovič iz Podjetniškega inkubatorja Kočevje, ki opozarja, da se najpomembnejši ukrepi ne izvajajo. To je pokazala tudi analiza, ki jo je gospodarsko ministrstvo naročilo pri podjetju ML Projekt in v kateri opozarjajo, da gre za »primer odločno neustreznega pristopa k reševanju problemov razvojno ogroženih območij«.

Kazalniki navzdol

Do konca lanskega leta so za prvih pet ukrepov za spodbujanje naložb, zaposlovanje, mreženje, razvoj podeželja in pripravo regionalnih projektov porabili 9,7 milijona evrov od načrtovanih 14,7 milijona evrov, za izboljšanje energetske in prometne infrastrukture pa 38,8 milijona evrov od načrtovanih 63,6 milijona evrov.

»Seveda si želimo, da bi se program izvajal bolj pospešeno, a se hkrati zavedamo, da so težave na vseh ravneh,« pravi Milena Glavač iz Razvojnega centra Kočevje - Ribnica. Da je pospešek nujen, govorijo statistike: na Kočevskem in v Beli krajini je bilo v začetku tega leta tisoč brezposelnih več kot ob začetku izvajanja programa, število podjetij se je od leta 2010 do 2013 zmanjšalo za desetino, podobno kot prihodki gospodarskih družb in njihova neto dodana vrednost. So se pa v tem obdobju za več kot polovico povečale bruto investicije podjetij.

»Gospodarski kazalniki se v povprečju poslabšujejo, vendar je slika precej neenotna, saj se nekateri gospodarski kazalniki tudi izboljšujejo,« pravi Bojan Radej iz Slovenskega društva evalvatorjev.

Ukrepi niso prilagojeni izzivom Pokolpja

Poleg tega da za ukrepe Pokolpja ni dovolj denarja in da je uresničevanje programa veliko počasnejše, kot je bilo načrtovano, analiza opozarja na strukturne napake: ukrepi so nekoherentni, z nepovezanimi problemi, cilji in ukrepi. »Večina programa Pokolpja je lepljenka ukrepov, ki se na državni ravni že izvajajo in niso prilagojeni specifičnim razvojnim izzivom Pokolpja,« pravi Radej, ki opozarja, da bi morali pred uvedbo programa določiti prioritete območja, zagotoviti politične razmere za izvajanje in soglasje o razvojnih usmeritvah območja.

V občinah in razvojnih ustanovah območja opozarjajo, da imajo določen vpliv le na prvi ukrep − spodbujanje začetnih investicij. »V Beli krajini na tej točki celo presegamo pričakovane rezultate,« pravi Mojca Čemas Stjepanovič: »Žal je za to namenjenih zgolj 20 milijonov evrov v šestih letih, kar je izjemno malo.«

Poleg tega županja opozarja, da je od 261 milijonov evrov za infrastrukturo le malo denarja namenjenega Pokolpju: »Večina denarja je predvidena za gradnjo infrastrukture, kot sta novomeška obvoznica in tretja os do Gorjancev, ali pa celo za območje jugovzhodne regije – obvoznico Škofljica.« Paradoks je, da se bo z denarjem za najmanj razvito subregijo v državi financirala infrastruktura v najbolj razvitih subregijah – novomeški in ljubljanski, pravi županja Mojca Čemas Stjepanič.

»Država nas ignorira«

Da bi program bolj prilagodili Kočevski in Beli krajini, so razvojne ustanove iz Pokolpja skupaj z ministrstvom za gospodarski razvoj že februarja letos pripravile predloge sprememb, ki še čakajo na potrditev v vladi, pravi Milena Glavač z RC Kočevje - Ribnica. Gre za aktiviranje prebivalstva in revitalizacijo podjetniškega okolja, podporo pri poslovanju in razvoju podjetij, promocijo gospodarskih priložnosti ter privabljanje tujih in domačih investicij.

Mojca Čemas Stjepanovič pa dodaja, da majhen del programa Pokolpje, ki se izvaja, že daje pozitivne rezultate. Vendar je to premalo, saj se zaradi trendov in drugih ukrepov države razmere spreminjajo na slabše in se povečuje razlika med razvitimi in nerazvitimi deli države: »Svoje interese bomo morali uveljavljati veliko bolj agresivno, kot smo jih do zdaj, ker gentlemansko zastopanje naših interesov država popolnoma ignorira.«