Tiskane izdaje
Ptuj – Minute na poštnem žigu poslanih razvojnih projektov bodo odločale, kdo bo dobil denar evropskega sklada za regionalni razvoj v zadnjem (osmem) pozivu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Številni župani, direktorji občinskih uprav in drugi občinski uradniki so zato nedeljo preživeli na tistih Petrolovih bencinskih servisih, ki so pooblaščeni za sprejemanje priporočenih poštnih pošiljk.
Poziv, ki ga je ministrstvo objavilo 18. aprila, nejasnosti v njem pa dodatno pojasnjevalo z zadnjimi navodili vse do prvomajskega praznovanja, namreč določa, da bo 31 milijonov evrov nepovratnih sredstev razdeljenih po vrstnem redu prispelih popolnih vlog. In ker poštni uradi v nedeljo ne delajo, od nedeljskega poldneva do ponedeljkovega jutra pa sta zaprti tudi dežurni pošti v Ljubljani in Mariboru, je ducat Petrolovih vso noč odprtih servisov celo nedeljo »gostilo« v vrsti čakajoče občine z natančnim vrstnim redom prihoda. Občina Markovci je na ptujsko črpalko prinesla dokumentacijo in vlogo že ob petih zjutraj, do konca nedeljskega dopoldneva pa je bilo v vrsti že deset občinskih predstavnikov.
Občinska vodstva so ogorčena: takšni pogoji za pridobivanje evropskega razvojnega denarja so nečloveški in podcenjujoči
O tem, kateri razvojni projekti si najbolj zaslužijo evropski razvojni denar, bo odločal vrstni red pošiljanja vlog. Ker pa bo takih, ki so bile oddane prvo minuto ponedeljka, najbrž veliko, bodo na ministrstvu za regionalni razvoj in tehnologijo žrebali (za zaprtimi vrati).
Odpiranje vlog ne bo javno, pritožbe niso možne (le upravni spor). Takšna so nova razvojna merila. Tokratni poziv je bil že osmi za finančno obdobje 2007–2013. Že leta 2008 so se občine in regije dogovorile, koliko denarja iz razvojnega sklada bo lahko dobila katera za svoje projekte; kriterija sta bila stopnja razvitosti in število prebivalcev. V prvih sedmih razpisih so pogoji veljali, v zadnjem pa so pravila igre spremenili, in to na najbolj nemogoč, nedemokratičen in nerazvojen kriterij – na datum in uro poštnega žiga.
Zato so nekatere občine že teden dni prej preskušale delovanje poštnega sistema na Petrolovih bencinskih servisih in se na odločilni dan temeljito pripravile, je povedala direktorica občinske uprave Zavrča Evelin Makoter Jabločnik. Na Ptuju so v prvi ponedeljkovi minuti oddali prek deset projektov (občine so oddale enega ali več). Ormož je svojo pošiljko oddal na bencinskem servisu v Ljubljani štiri minute po polnoči. Ponekod se je z obdelavo zapletalo tako, da so za vsako pošiljko potrebovali po tri ali pet minut. Od tega pa bo odvisno, ali bo občina za svoj projekt dobila do 85 odstotkov nepovratnega denarja ali ne.
Ptujski župan Štefan Čelan je zadovoljen, da je občini uspelo počrpati že ves denar, ki so si ga na začetku obdobja občine razdelile kot kvote. Zaradi spremenjenih pravil pa je občina v prvi minuti ponedeljka poslala dva projekta – tretjo fazo obnove dominikanskega samostana in projekt EPK po EPK. Nerazumljivo je spreminjanje pravil, pravi: »Nekdo, ki je načrtno varčeval za večji projekt vse do zadnjega, bo zdaj lahko izpadel.« Tako bi Ormož po prvotnem razrezu moral dobiti še 1,2 milijona evrov. »Ker smo vseh sedem let strogo načrtovali porabo, da smo zdaj lahko zagotovili svojih 30 odstotkov naložbe (15 odstotkov lastne udeležbe in davek), je ta zadnji poziv za nas prevara. Minister bi bil moral dati razpisovalcem prava navodila.«
Po medsebojnem poznavanju občinskih uprav je mogoče sklepati, da so pripravile in poslale do 300 različnih projektov, denarja pa bo le za kakšnih 40 do 50. Neizbrani ne bodo uresničeni, ker občine nimajo denarja zanje. So pa morale izbrati izvajalce, ti so morali najeti bančne garancije in jih podaljševati, a bodo na koncu ostali z dolgimi nosovi – le zaradi poštnega žiga, ne zaradi kakovosti in pomena pripravljenega projekta. Vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj v omenjenem ministrstvu Marka Drofenika smo včeraj neuspešno klicali, da bi pojasnil, zakaj so razpisali tako neprimeren kriterij za izbiranje projektov.
Stanka Ritonja iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu nam je povedala, da je pravila igre zadnjega poziva spremenila vlada novembra lani z novim akcijskim načrtom, da bi pospešila črpanje teh sredstev in da bi jih do izteka obdobja porabili čimveč. Ocenjuje, da bodo na tokratni poziv dobili do 230 projektov v skupni vrednosti dobrih 200 milijonov evrov. »V šestem pozivu smo razpisali 144.872.398,40, pogodb pa sklenili za 120.805.775,55 evra. Sedmi javni poziv je ponujal 24.066.942,60, dodeljenih pa je bilo le 6.500.886,05 evra.«
