Rdeča luč vlade za opozicijski romski zakon

Ljubljana, Novo mesto – Vlada ne podpira predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o romski skupnosti, ki ga je prejšnji mesec v državni zbor vložila poslanska skupina Združena levica (ZL) s prvim podpisanim poslancem Matjažem Hanžkom. V poslanski skupini so ogorčeni, saj so novi predpis z Romi in pristojnimi službami pripravljali dobro leto dni.

To je že drugi poskus spreminjanja romske zakonodaje, ki mu je vlada prižgala rdečo luč. Pred dvema letoma je namreč spodletelo že poslanski skupini Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab), ki je dregnila v prostorsko urejanje romskih naselji in sestavo sveta romske skupnosti.

Vse od sprejetja zakona o romski skupnosti leta 2007 se kažejo vse večje potrebe po njegovi spremembi. Po Hanžkovih besedah je največja težava zakona to, da občine ne izvajajo svojih obveznosti, kar je povezano z njihovim neustreznim financiranjem. Prepričan je, da bi jim morali za urejanje romske problematike nameniti dodatna sredstva kot dvakratnik glavarine za vsakega pripadnika romske skupnosti. Po njegovem mnenju bi to za vse občine skupaj, kjer živijo Romi, pomenilo 5,5 milijona evrov dodatnega denarja iz državnega proračuna. Če občina tudi po tem ne bi izvajala zakonsko predpisanih nalog, bi to namesto nje storila država, občina pa bi dobila manj denarja.

Težava denar

Predlog sprememb zakona predvideva tudi moratorij na prodajo zemljišč, na katerih živijo Romi, in spremembo sestave in nalog sveta romske skupnosti (SRS). Po novem bi v 21-članskem SRS stalni mandat pripadal le Sintom, ki zdaj niso zastopani, sedem mandatov bi imeli prekmurski Romi, sedem Romi iz jugovzhodne regije, šest pa romska združenja. Hanžek je povedal, da so pri pripravi novele zakona obiskali številna romska naselja, se pogovarjali z Romi, imeli številne okrogle mize in se posvetovali z vsemi službami, ki na kakršen koli način sodelujejo z Romi. Prepričan je, da vlado skrbi predvsem denar, ki bi ga morala dodatno nameniti tako imenovanim romskim občinam, pri čemer se očitno ne zaveda, da celotnega bremena reševanja romske problematike ne morejo naprtiti zgolj občinam.

»Od njih zahtevajo, da rešujejo prostorsko problematiko v romskih naseljih, denarja pa jim ne bi dali,« je prepričan Hanžek. Na vprašanje Dela, kakšno stališče do novele zakona je zavzel urad za narodnosti, je direktor Stanko Baluh dejal, da so sodelovali le kot koordinatorji; zbrali so pripombe ministrstev in jih posredovali vladi. Največ pripomb je bilo na glavarino, da bi urad za narodnosti izdajal mnenje o prodaji zemljišč, na katerih živijo Romi, na sestavo SRS in tudi na to, da bi namesto občin, ki ne bi izvajale zakonskih zadolžitev, ukrepala država. »To so zadeve, ki bi morale biti usklajene med posameznimi resornimi ministrstvi in občinami,« je prepričan Baluh. »Ignoranca vlade je velika. Preden smo zakon vložili v proceduro, smo se hoteli pogovarjati s koalicijo, a za nas nikoli niso imeli časa,« je povedal Hanžek. Po naših informacijah je vlada medtem že pripravila svoj predlog sprememb romskega zakona.

Muc: Predlagani zakon sporen in protiustaven

Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc je prepričan, da je predlagani zakon v nekaterih delih sporen in celo protiustaven. Financiranje romske skupnosti bi moralo biti po njegovem mnenju sistemsko urejeno, s čimer bi se približali zaščiti italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič pa je razočaran nad vlado, saj da je ZL pripravila zelo dober zakon. Po njegovem mnenju je sedanji zastarel, saj ne omogoča enakopravne zastopanosti vseh Romov v krovni romski organizaciji (SRS), kjer ima dve tretjini mandatov Horvat Mučeva Zveza Romov Slovenije. »V zakonu ZL je jasno zapisano, kaj bi morale storiti občine in država za izboljšanje bivalnih razmer v naseljih. Romi smo počasi že siti življenja brez elektrike in vode.«