Je sploh mogoče izpeljati referendum o pokojninski reformi? Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude meni, da ni nikakršnih zadržkov. Janez Čebulj, prav tako nekdanji ustavni sodnik, pa dodaja, da ima vlada možnost preprečiti referendum s podobno utemeljitvijo kot pri zakonu o izbrisanih.
Ljubljana - Čeprav pokojninska reforma še ni bila v celoti objavljena in predstavljena javnosti, so sindikati že začeli rožljati z najtežjim orožjem demokratične ureditve - naknadnim zakonodajnim referendumom. Pa je sploh mogoče izpeljati referendum o tako pomembnem ekonomsko-sistemskem vprašanju? Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude meni, da ni nikakršnih zadržkov, da bi ne odločali o pokojninski reformi na referendumu. Janez Čebulj, prav tako nekdanji ustavni sodnik, dodaja, da ima vlada možnost preprečiti referendum s podobno utemeljitvijo kot pri zakonu o izbrisanih.
»Mogoče se nam zdi, da pri tovrstnih vprašanjih, ki so ekonomsko-sistemska, ni dobro odločati na referendumih. To velja za področje davkov in drugih virov financiranja države, medtem ko je socialno varnost upokojencev težko spraviti v takšne okvire,« meni Lojze Ude. Nekdanji ustavni sodnik pravi, da ni formalnih ovir za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je včeraj, denimo, že nakazal, kako namerava vlada izpodbijati pravico do referenduma pred ustavnim sodiščem. Svetlik je dejal, da mora vlada ustvariti pogoje, da bo država lahko normalno zagotavljala pravice, ki izhajajo iz pokojninskega sistema. O tem Ude pravi, da bo vlada očitno trdila, da v primeru nepotrditve zakona o pokojninskem sistemu na referendumu ne bo mogla zagotavljati ustavne obveznosti države. »Dvomim, da bi ustavno sodišče zaradi tega prepovedalo referendum, ker ni nujno, da bi bil novi pokojninski sistem, ki ga predlagajo, edini za zagotavljanje socialnih pravic. Seveda pa ni nič nemogoče,« pravi Ude.
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj pravi, da gre na referendumsko odločanje lahko prav vsako vprašanje, ki se ureja z zakonom, zato se vlada ne bo mogla izgovarjati, da je referendum o pokojninski reformi nemogoče dejanje, ker se odloča o ekonomskem ali finančnem vprašanju. Če bodo sindikati zahtevali referendum, ima vlada na voljo drugo možnost, ki jo je doslej tudi že uporabila v primeru izbrisanih. »Vlada se lahko obrne na ustavno sodišče z vprašanjem, ali bi neuveljavitev zakona imela neustavne posledice. S tem ima vlada po mojem veliko več možnosti za utemeljevanje, da bi, če ne bi bil sprejet zakon o pokojninski reformi, nastale neustavne posledice, te pa so lahko takšne, da država ne bi zmogla več zagotavljati socialne varnosti za starost in pravice do pokojnine. Ta je ena od človekovih pravic, ki je vsebovana v ustavi,« meni Čebulj. Sicer pa nekdanji ustavni sodnik ne vidi realne možnosti, da bi sindikati prignali zahtevo o referendumu do konca, ampak jo bolj vidi kot grožnjo in metodo pritiska, da bi se pri kakšni podrobnosti še kaj spremenilo.
Iz torkove tiskane izdaje Dela