Zadnji predlog pokojninske reforme, ki ga bo vlada s socialnimi partnerji usklajevala do konca meseca, bo predvidoma septembra romal v parlament, do takrat pa bo v javni razpravi. Večina političnih strank vsebino reforme še proučuje, prvi odzivi ekonomistov pa so zelo pozitivni.

Ljubljana - Večina političnih strank vsebino reforme še proučuje, prvi odzivi ekonomistov pa so zelo pozitivni.

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je zadnji predlog vlade ocenil za bistveno boljšega, kot je bil prejšnji. »Predlog pokojninske reforme je ustreznejši, ker je postopnejši, prehodna obdobja so precej daljša, pri tem pa ohranja osnovno filozofijo, ki je nastavek reforme iz devetdesetih letih,« je dodal Kovač. Ob tem je izrazil obžalovanje, da si je vlada s prvotnim predlogom nakopala veliko političnih nasprotnikov, zato bo z boljšim predlogom politično težko uspela. Bolj kritičen do zadnjega vladnega predloga je Igor Masten, docent na ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Pokojninska reforma bo čez nekaj let znova postala aktualna, saj bo treba narediti parametrične popravke tega sistema. Za javnofinančno stabilnost bo treba narediti hitrejši prehod,« je napovedal naš sogovornik. Pri tem je dodal, da je oportuno, če daljša prehodna obdobja ustrezajo zahtevam sindikata in Desusa, ni pa pametno. O izenačitvi minimalne upokojitvene starosti za moške in ženske pri 65. letih je dejal, da je to normalno, saj ženske v povprečju živijo dlje kot moški.

Koalicija reformo še proučuje

Medtem v političnih strankah še pripravljajo temeljitejše ocene in pripombe na predlagano reformo. Poslanci vladajoče SD, v kateri so imeli kar nekaj pomislekov predvsem o njeni dinamiki, o reformi še nimajo skupnega stališča. Vodja poslancev Bojan Kontič pravi, da najprej potrebujejo izračune, ki bodo pokazali, ali bodo predlagani ukrepi res zagotovili dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne, radi pa bi tudi zagotovili, da bodo uvedeni postopno in da se pokojnine ne bodo zniževale. Na to temo pričakujejo tudi sestanek z ministrom za delo Ivanom Svetlikom. »Namen reforme je dober, če je njen cilj ohranjati višino pokojnin in solidarnost,« pravi Kontič. V Zaresu reformo podpirajo, ker je »jasno, da trenutni pokojninski sistem finančno ne bo vzdržal demografskih trendov«, so sporočili iz stranke. Menijo tudi, da se mora vlada zelo potruditi, da o reformi doseže tudi dogovor s socialnimi partnerji, o vsebini pa pričakujejo tudi usklajevanje med strankami koalicije. Podobno stališče imajo v LDS. »Menimo, da je reforma pokojninskega sistema nujna, in bolje je, da se zgodi danes kot jutri,« pravi poslanec Ljubo Germič. Zato namero ministrstva za delo načelno podpirajo. Prav tako upajo, da bodo socialni partnerji dosegli dogovor in da spremembe ne bodo odvisne predvsem od »arbitrarne« odločitve politike. Za Desus je predvidena formula usklajevanja rasti pokojnin s plačami nesprejemljiva, zato zakona v tej obliki ne bodo podprli, pričakujejo pa kompromis.

Tudi v opoziciji za zdaj zadržani

V poslanski skupini SDS se še niso izrekli o predlagani pokojninski reformi. »Zavedamo se, da so spremembe potrebne, zato je treba izboljšati pokojninski sistem in ga narediti stabilnejšega. Vendar se bojimo, da se vlada stvari loteva na napačnem koncu. Ni smiselno podaljševati delovne dobe za starejše, če imamo cel kup brezposelnih mladih. Treba je ukrepati tudi na tem področju in povečati zaposlenost. Vlada bi morala narediti veliko več pri ohranjanju in ustvarjanju novih delovnih mest,« meni poslanka SDS Alenka Jeraj. V stranki pričakujejo, da se bo zakon še spremenil, počakali bodo na zadnjo različico, takrat pa se bodo odločili, ali ga bodo podprli. Tudi v SLS bodo osnutek zakona natančno proučili, a zaradi težke tematike opozarjajo, da bi javnost in poslanci potrebovali več časa. Na konec socialnega dialoga o reformi čakajo tudi v SNS; menijo, da mora biti višina pokojnine odvisna predvsem od delovne dobe.

Iz sredine tiskane izdaje Dela