Za zdaj malo zavrnjenih prebežnikov

Begunci v Špilju skoraj brez izjeme vsi zatrjujejo, da bodo za azil zaprosili v Avstriji ali Nemčiji.

pet, 22.01.2016, 08:55; spremenjen: 16:04

Nove registracije

Na mednarodni mejni prehod Dobova je včeraj okoli 22. ure prispel vlak z 887 migranti, proti jutru pa še drugi, s katerem je v Slovenijo prispelo 945 migrantov. Kot so pojasnili na Policijski upravi (PU) Novo mesto, so policisti pri novem sistemu registracije migrantov ugotovili, da 15 tujcev ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo.

Kot so kasneje potrdili za STA, so hrvaški pristojni organi vseh 15 zavrnjenih tujcev sprejeli.

Kot so še zapisali na PU Novo mesto, so policisti 15 tujcem, sicer državljanom Maroka, Sirije in Iraka, izdali odločbe o zavrnitvi in zoper njih odredili zadržanje. Omenjeni migranti namreč niso izrazili namere, da bi zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji.

Šentilj - Kljub temu, da naj bi v Špilju, torej na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj, do zaključka preizkusne dobe dnevno sprejemali le do 500 beguncev in migrantov jih je danes prišlo dvakrat toliko. Skoraj tisoč potnikov, med njimi so prevladovali mlajši moški, se je nekaj pred poldnevom izkrcalo iz vlaka iz Dobove na improviziranem peronu pred namestitvenim centrom v Šentilju in po zaključenih postopkih nadaljevalo pot na avstrijsko stran.

Glede na to, da je večina jasno izrazila namero, da za azil zaprosi v Avstriji in Nemčiji, ni pričakovati, da bi begunce in migrante v večjem številu vračala nazaj na slovensko stran. Oziroma, da bi si morali nadeti rdeči trak, kar pomeni vrnitev, medtem ko z rumenim trakom opremijo tiste, ki so zaprosili za azil v Avstriji, z zelenim pa tiste, ki ji s transportom pošljejo naprej na mejo z Nemčijo.

Postopek preverbe in pregleda je v Špilju obsežen in natančen, saj pregledajo tudi vso prtljago, odvzamejo jim prstne odtise, v formularju pa morajo ob imenu, datumu rojstva in narodnosti begunci orisati tudi svojo begunsko pot. Obenem strokovnjaki za jezike in naglase preverjajo ali navedbe o narodnosti in državljanstvu držijo. Zaenkrat je v Špilju 60 policistov in okoli 200 vojakov, vsi ki prihajajo v neposreden stik z begunci in migranti pa so tudi oboroženi.

Sicer pa je v Avstriji sedaj največ polemik glede begunskih kvot oziroma zgornjega števila prosilcev za azil, ki jih nameravajo letos obravnavati in sprejeti. Kot je danes dejala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner pričakujejo, da bo kvota 37.500 beguncev zapolnjena do poletja in ne v desetih do štirinajstih dneh, kot so se pojavljale napovedi v nekaterih krogih, med drugim tudi v Sloveniji. Obenem je napovedala, da od te številke ne nameravajo odstopati, saj je potrebno zagotoviti stabilnost in varnost v državi.

Pojavljajo se tudi vse večje napetosti glede namestitev beguncev. Številni deželni glavarji so že izrazili pomisleke glede načrtov Dunaja o vzpostavljanju večjih centrov, saj bi to lahko pomenilo getoizacijo beguncev, otežkočeno integracijo in povečano stopnjo varnostnega tveganja.

Kakšno je razpoloženje med Avstrijci pa kažejo tudi podatki o pripravljenosti posameznikov, da bi begunce začasno sprejeli v svoje domove - če je bilo septembra, oktobra in novembra lani dnevno tudi do dvajset takšnih ponudb je sedaj takšna pripravljenost na pomoč skoraj nična.