Rekordna vročina ni dovolj za rekordne kupe soli

Pridelek je odvisen tudi od izurjenosti solinarjev. Izkušeni in primerno plačani poberejo dvakrat več soli kot začetniki.

Objavljeno
06. avgust 2017 20.20
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Sečovlje – Če je kdo sklepal, da se bodo sečoveljski solinarji zaradi rekordne vročine lahko pohvalili tudi z rekordno slanim poletjem, se je zmotil. Vročina ne pomeni nujno rekordno velikih kupov slanih kristalov. Če je stopnja vlage visoka, je izparilni količnik slanice nizek.

»Tako smo pred dnevi zaznali le 7,2 milimetra izparenja na dan,« je pojasnil dolgoletni prvi sečoveljski solinar Dario Sau, ki pravi, da je bila prva polovica solne sezone povprečna, saj so nagrabili malo več kot 1200 ton soli, kar je približno polovica povprečne sezonske pridelave. »Pričakujemo, da bo letna količina le malo nad povprečno – dobrih 2500 ton soli. Ob suhem vremenu z burjo bi bila izparilna stopnja dvakrat višja, čeprav bi bila temperatura samo 25 stopinj Celzija. V solinah beležimo tudi trikrat višjo stopnjo izparevanja, najvišja je znašala kar 24 milimetrov,« je pojasnil Sau, naš najbolj izkušeni solinar.

Vročina brez vetra ne zaleže

Solna letina je odvisna od več spremenljivk, zato je celo zdaj, na vrhuncu solinarske sezone, težko napovedati uspeh. Predvsem so sečoveljski solinarji, ki že 700 let pridelujejo sol na podoben način, odvisni od vremena. Bolj kot vročih dni si želijo suhe vročine in predvsem vetra, saj v brezvetrju in ob visoki vlagi vročina ni dovolj. Poleg tega so tako visoke temperature, kakršne so zdaj, lahko nevarne za podlago solnih polj (petolo), če solnega cveta ne poberejo pravočasno. Vročina v povezavi s tanko plastjo soli na površini slanico namreč tako segreje, da uniči petolo. Slanica »zakuha«, zato se petola zmehča, posledica tega pa je, da se sol zmeša z blatom, pravi Sau. Nečista sol pomeni nižjo ceno.


»Brez solinarjev ni solin in brez solin ni tega čarobnega prostora,« pravi Sau. Foto: Matej Družnik/Delo

Do rekorda z izurjenostjo in motiviranostjo

Poleg vremena je za pridelek zelo pomembno, kako izurjeni in motivirani so solinarji. Izkušeni in primerno plačani poberejo dvakrat več soli kot začetniki, poleg tega je ta tudi precej kakovostnejša. V Solinah morajo vsako leto iskati nove moči.

Direktor Solin Pridelave soli Klavdij Godnič pravi, da je letošnja sol zelo čista in da so pridelali že več kot 26 ton solnega cveta. Glede na finančne možnosti v Sečoveljskih solinah lahko obdelujejo samo 26 solnih polj, čeprav bi jih lahko 57. A ker jim ni uspelo primerno urediti niti sedanjih, so tri namenili samo pobiranju solnega cveta. Za določen čas zaposlen solinar z vsemi dodatki prejme malo več kot 800 evrov neto plače na mesec, poleg tega v jeseni še 19,34 evra bruto za vsako tono pobrane soli in en evro za vsak kilogram prvovrstnega solnega cveta, pri čemer ga mora pridelati vsaj 2,6 tone.

Najdonosnejši je solni cvet

Pridelava solnega cveta je tako najdonosnejše delo na solinah. Sezonski delavci pa so plačani samo od pobrane soli, 33,83 evra bruto za tono. A vsako tono morajo najprej pograbiti na kup, jo nato naložiti v vozičke in pripeljati do odcedišča ter na koncu še razložiti. Solinar na sezono povprečno pridela okoli sto ton soli, najboljši tudi 150 ton in več. Pred sezono morajo pripraviti solne fonde in petolo ter nato čez poletje tri mesece delati vsak dan: počivajo le ob slabem vremenu, a takrat tudi nič ne zaslužijo.


Pridelek ni odvisen le od vremena, ampak tudi od izurjenosti solinarja. Foto: Matej Družnik/Delo

»Če bi hoteli imeti več domače, piranske soli, bi morali solinarje bolj motivirati. To je osnova ohranjanja tega prostora. Tega marsikdo ne razume najbolje. Brez solinarjev ni solin in brez solin ni tega čarobnega prostora. Včasih pa se nam solinarjem zdi, da je vse drugo pomembnejše kot mi,« pravi Sau. Na območju solin je veliko pozornosti namenjene varovanju ptic, kulturnim vrednotam in turistični ponudbi.

Solinarji pravijo, da so veseli vse večjega turističnega obiska, a da so radovedneži, ki nimajo pravega spoštovanja do njihovega dela, tudi pri delu moteči. Vodstvo parka je lani tudi njim prepovedalo vožnjo z avtomobili po solinah, kar je povzročilo veliko nejevolje. »Solinarje zdaj prevažajo z organiziranim prevozom, na voljo imajo tudi kolesa, toda ko so se do svojih polj prevažali z lastnimi avtomobili, so si lahko pripeljali tudi kaj za pod zob in osvežitev, da so lažje prenesli naporen dan ob poljih. Sedanji režim prepovedi vožnje z avtomobili je do solinarjev prestrog,« je prepričan Sau.