Rektorja bi volili tudi nepedagoški delavci

Senat Univerze v Mariboru je dokončno potrdil peterico kandidatov za novega mariborskega rektorja.

Objavljeno
17. februar 2015 22.48
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor - Pred marčevskimi rektorskimi volitvami je senat mariborske univerze dokončno potrdil listo petih kandidatov za rektorja. Dosedanji postopek volitev rektorja pa je zaznamovala želja, da nepedagoški delavci, ki sicer nimajo volilne pravice, izvedejo vzporedne volitve.

Na današnji seji senata Univerze v Mariboru (UM) so tudi izžrebali številke na volilnih lističih. Poleg Danijela Rebolja, ki se mu izteka prvi rektorski mandat, so med kandidati za novega rektorja UM še bivši dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Igor Tičar, dekan fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željo Knez, dekan fakultete za strojništvo Niko Samec in donedavni dekan ekonomsko-poslovne fakultete Samo Bobek.

Predsednik volilne komisije Rajko Knez je na seji senata zagotovil, da so vsa dosedanja opravila potekala v skladu s pravili; kot edino posebnost je izpostavil pismo predstavnikov Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) na UM, ki se je na njih obrnil s prošnjo po izvedbi vzporednih volitev za nepedagoške delavce.

»Nepedagoški delavci po našem mnenju neupravičeno nimajo volilne pravice, zato se sindikat zavzema za spremembo zakonodaje, ki bo to omogočila,« je pojasnila predsednica sindikata na UM Marija Javornik Krečič in napovedala tudi vzporedne volitve. Vendar je volilna komisija njihovo prošnjo po pomoči pri izpeljavi teh volitev zavrnila. Po besedah Kneza je namreč naloga volilne komisije, da zagotovi zakonitost volilnega postopka, vzporedne volitve pa niso v njihovi pristojnosti. Ob tem so sindikat pozvali, naj vzporedne volitve izvede tudi prostorsko ločeno od volitev.

Prvi krog teh bo sicer 10. marca, te dni pa je v delu študentske javnosti dvignila nekaj prahu odločitev študentskega sveta UM, da dajo podporo le sedanjemu rektorju Rebolju. A po besedah predsednika študentskega sveta Roka Hržiča se podpora zgolj enemu kandidatu ni zgodila prvič, sicer pa je odločitev o izbiri še vedno na elektorjih, je poudaril.