Tiskane izdaje
Ljubljana – Javna razprava o predlogu zakona o visokem šolstvu se prihodnji petek končuje. Ker mariborski in primorski rektor menita, da je to prekmalu, bosta ministru Jerneju Pikalu predlagala, da se rok, do katerega lahko zainteresirana javnost poda mnenje, podaljša.
Tokrat smo dali besedo rektorjem ter predsedujočemu Skupnosti zasebnih visokošolskih zavodov. Pravzaprav smo hoteli njihove pomisleke o predlogu zakona, za katerega se začenja četrti, zadnji teden javne razprave, objaviti že v četrtek, a smo bili pri pridobivanju vsebinskih odgovorov rektorjev neuspešni.
Skupnost visokošolskih zavodov je bila veliko bolj kooperativna. Zdaj objavljamo njihove nekoliko dopolnjene odgovore, z izjemo rektorja novogoriške univerze, od koder so nam sporočili, da ta do srede, ko imajo posvet, še noče dati nobene izjave. Od njih sicer nismo pričakovali dolge analize, temveč smo hoteli javnosti zgolj v nekaj stavkih predstaviti njihove ključne pomisleke. Gre namreč za zakon, kar tudi sami poudarjajo, ki je za prihodnost visokega šolstva izjemno pomemben. Prav tako so v nasprotju s študenti in profesorji, katerih mnenje smo predstavili včeraj in v četrtek, smernice zakona poznali že pred objavo, saj so bili vključeni v njegovo pripravo.
Rektor dr. Ivan Svetlik, Univerza v Ljubljani
Ocenjujemo, da gre predlog novega zakona o visokem šolstvu v pravo smer in da ponuja nekatere sistemske rešitve, ki jih je visokošolski prostor že dlje časa potreboval. Predlog omogoča stabilnejše financiranje, povečuje sredstva za visoko šolstvo, zaostruje kriterij kakovosti, povečuje programsko avtonomijo univerz in zagotavlja vsakemu državljanu brezplačen dostop do visoke izobrazbe. Univerza v Ljubljani se zavzema za priložnost, ki jo ponuja predlog zakona, da bi vsi državljani enkrat v življenju imeli možnost študija brez šolnin na prvi in drugi stopnji. Skupaj s članicami in študentskim svetom univerze smo tudi že oblikovali predloge sprememb, ki jih bomo po seji senata, ki bo v torek, ko bomo sprejeli uradno stališče naše univerze do predlaganega zakona, posredovali ministrstvu.
Rektor dr. Danijel Rebolj, Univerza v Mariboru
Univerza želi tvorno sodelovati pri oblikovanju zakona o visokem šolstvu in zakona o raziskovalni in razvojni dejavnost. Pri tem je treba upoštevati stališča vseh deležnikov na univerzi, zato uspešna javna obravnava zahteva več časa. Predlog zakona o visokem šolstvu vsebuje usmeritve, ki se oddaljujejo od smernic resolucije nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 ter raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020, kar zahteva nadaljnja usklajevanja. Obenem predlog vsebuje spremembe, ki posegajo v avtonomijo in notranjo organizacijo univerz, zato zahtevajo obširnejšo razpravo vseh zaposlenih in študentov ter sprejetje stališč do posameznih predlogov na univerzitetnih organih. Pristojnemu ministru predlagamo, da podaljša javno obravnavo predloga do konca januarja. Rektor pa za zdaj v fazi javne obravnave ne bo podal morebitnega vsebinskega komentarja ali pomislekov k predlogu.
Rektor dr. Dragan Marušič, Univerza na Primorskem
Senat je sklenil, da predlog zakona vsebuje določila, ki posegajo v ustavno zagotovljeno avtonomnost univerz. Oddaljuje se od nekaterih dokumentov - nacionalnega programa visokega šolstva ter raziskovalne in inovacijske strategije -, predvsem v delih, ki se nanašajo na ureditev kadrovskega področja (posodobitev sistema habilitacij, razporejanje dela zaposlenih, karierne poti visokošolskega osebja v različnih institucijah), izboljšanje sodelovanja z gospodarstvom in negospodarstvom ter ureditev strukture študija. Hkrati ne ureja celovite dejavnosti univerze. Predlog še ne določa pravičnih izhodišč financiranja, saj temelji na dosedanjem triletnem financiranju, ki ni imelo zakonske podlage in ni upoštevalo razvojnega vidika primorske univerze. Država z ureditvijo, kakršna je določena v predlogu zakona, ne zagotavlja finančnih sredstev za delovanje univerz, kot to izhaja iz ustave in ustavnih določb.
Predsedujoči dr. Simon Muhič, Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov
Skupnost zavrača sprejemanje zakona po skrajšanem postopku. Iz gradiv, ki so že bila posredovana skupnosti, je razvidno, da zakon odpira veliko nerešenih konceptualnih in nomotehničnih vprašanj, zato je skrajšani postopek vsebinsko neustrezen in v nasprotju s pogoji za skrajšani postopek po določbah poslovnika državnega zbora. Finančne posledice predvidenih ukrepov zakona bi pomenile ukinjanje samostojnih visokošolskih zavodov, to pa bi povzročilo ponovno centralizacijo visokega šolstva in s tem neskladen regionalni razvoj. Številne določbe predlaganega zakona so v neskladju z ustavo, odločbami ustavnega sodišča ter pravom Evropske unije. Do konca javne obravnave predloga zakona, 29. novembra, bo skupnost oblikovala gradivo in skupna stališča do predloga zakona ter ju posredovala zakonodajalcu in javnosti.
