Tiskane izdaje
Dražgoše - Več tisoč ljudi, med njimi so bili tudi udeleženci pohodov Po poteh partizanske Jelovice, se je točno opoldne zbralo pred osrednjim spomenikom v Dražgošah. Prav med govorom zgodovinarja dr. Boža Repeta, ki je opozoril, da je politika, kakršno doživljamo in kakršna nam vlada, del problema, in ne del rešitve, je začelo še močneje snežiti.
Proslava v spomin na 71. obletnico dražgoške bitke se je začela s himno in pozdravom prijateljem Dražgoš. Aplavz so si zaslužili pohodniki, ki so se opolnoči podali iz Železnikov in Pasje ravni: rekordnih 256 oziroma 607 jih je prehodilo poledenele poti. Tisočglava množica pa se je medlo odzvala, ko je govornik naznanil, da je med navzočimi predsednik Borut Pahor, celo žvižge je bilo slišati med omembo, da so v Dražgošah poslanci in evropski poslanci ter župani, bučne pozdrave odobravanja pa sta požela vodja borčevske organizacije Janez Stanovnik in kot je bilo navedeno, najzvestejši obiskovalec Dražgoš, nekdanji predsednik Milan Kučan.
Dr. Repe, ki je sam sebe v govoru označil za kritičnega intelektualca, si je prvi bravo zaslužil, ko je dejal, da se po dolgoletnem mrtvilu v slovenski družbi sprošča ustvarjalnost in da ga veseli, da sporočilo o tem prihaja tudi iz začetnega jedra slovenskega partizanstva. O zgodovinskem sporočilu Dražgoš je Repe dejal, da je to pretresljivo, a jasno. »Je neizmerno tragično zaradi zločinov, poboja nedolžnih civilnih oseb, razselitve preživelih, požgane vasi. In neizmerno junaško, saj se je zgodil upor - na videz brezupen - v tedaj popolnoma pokorjeni Evropi.«
Govornik je pojasnil, da pripada generaciji, ki je rasla ob radijskih oddajah Še pomnite, tovariši in se od zgodnjih otroških let udeleževala partizanskih proslav. »Za našo generacijo »iz pedeset i neke« je Đorđe Balašević v pesmi Računajte na nas pel, da se nam po žilah pretaka kri partizanov. Takrat se tega morda nismo zavedali. Takrat so se nam zdele proslave del nekega preživetega rituala. Znova smo se pomena, vsebine in sporočil zavedli pozneje, še posebej v današnjih časih,« je dejal.
V nadaljevanju je poudaril, ime Dražgoše prerašča v prispodobo našega vztrajanja na slovenskih tleh. To ime je znamenje pripravljenosti slovenskih ljudi na odpor in upor, na punt in vstajo. Spomnil je, da so ljudi, ki so se bojevali na slovenskem ozemlju, označevali za bandite, današnje upornike, ki želijo pravično družbo, označujejo za zombije. »Ljudje, ki take sodbe izrekajo, so namreno žaljivi. V resnici pa jih je strah. Banditi so postali osvobodilna in zmagovita vojska, ki je Slovencem priborila državo. Zombiji bodo ukradeno državo priborili nazaj!« je napovedal dr. Repe in v nadaljevanju kritiziral politike in poveljnike, ki zaničujejo komandanta Franca Rozmana Staneta in ga poskušajo izbirasti iz vojaške tradicije.
»Politiki, ki vojsko podrejajo eni politični opciji, ki vojake silijo, da premiera sprejemajo kot nekakšnega latinskoameriškega generalissima ali jim vsiljuje katoliško ideologijo, niso politiki in poveljniki vseh,« je opozoril in zamenjevanje parizanskih junakov iz druge svetovne vojne z junaki vojne za samostojno Slovenijo iz leta 1991 kot poceni manipulacijo. »Eni in drugi so naši, vsi so se bojevali za svobodo in slovensko državo, za socialno družbo, ne pa za družbo ozkih cerkvenih in političnih elit na eni strani in revnega ljudstva na drugi strani, ki se je k nam iz tridesetih let 20. stoletja vrnila kot nočna mora.«
Ob koncu govora je dr. Repe kritiziral še odtujene politične elite, ki od državljanov pričakujejo, da bomo vsaka štiri leta šli na volitve, potem pa molčali in mirno prenašali njihova kupčkanja, malverzacije, sprenevedanja, izigravanje volilnih rezultatov. Pa osebno bogatenje, temelječe na internih informacijah po vzoru certifikacijske privatizacije 90. let, s katero smo bili izigrani. Mirno naj bi kot nekaj normalnega sprejeli nepotistično zaposlovanje sorodnikov in delitve poslov za državni denar po najprimitivnejših balkanskih plemenskih navadah. Saj vsega tega še skrivajo ne več.
Vse se ustavi pri kazanju s prstom na nasprotno opcijo, češ, saj oni počnejo enako.
Čisto na koncu je ost uperil tudi proti predsedniku Pahorju in ga spomnil, da so pred njim Milan Kučan, Janez Drnovšek in Danilo Turk zmogli ohraniti neodvisnost predsedniške funkcije. »Vaša skrb niso nekakšni vlaki iz že opuščenega programa. Niti ne bonitetne ocene. In še najmanj sedanja vlada, ki je vlada elit. Če že, bi se morali truditi za najboljšo vlado, ki jo Slovenija v teh časih lahko sestavi. A vaša prva skrb so ljudje. Vendar ne piarovska, medijska skrb, ampak sistemska.«
