Tiskane izdaje
Celje – Med prenovo starega mestnega jedra so arheologi lani in predlani na Glavnem trgu naleteli tudi na tri prostore z mozaiki. Dva sta tako dobro ohranjena, da ju bo mogoče restavrirati in razstaviti v paviljonu, ki ga bodo postavili na Glavnem trgu. Za tretji, poznoantični mozaik iz druge polovice 3. stoletja so repliko izdelali in jo Celju podarili restavratorji iz turškega mesta Gaziantep, ki je znan po mojstrih izdelave mozaikov na star način. Na odprtju so se županu Bojanu Šrotu pridružili tudi predstavnik Gaziantepa Serday Tolay, turška veleposlanica v Sloveniji Serra Kaleli in častna konzulka Slovenije v Gaziantepu Mizyal Karabiber Nacaroglu.
Arheološke raziskave na Glavnem trgu v Celju so kljub temu, da je bilo pričakovati odkritje ostankov rimske Celeje, presenetljivo in prvič doslej v Celju razkrile tudi odlično ohranjene ostanke poznorimske Celeje iz druge polovice 3. do konca 4 stoletja. Ostanki rimske Celeje so bili ponekod ohranjeni tik pod modernim tlakom, segajo pa do 4,5 metra globoko. Poleg dveh cest s pločnikoma s stebrišči so arheologi imeli priložnost raziskati tudi manjša dela dveh bogatejših mestnih vil. Hiši sta bili v uporabi vsaj od poznega 1. in vsaj do konca 4. Stoletja, vsaka pa je merila okoli 900 kvadratnih metrov.
Že del raziskanega priča o bogastvu lastnikov in njihovi precejšnji ekonomski moči tudi v času zatona rimske države. Sobe v vilah so bile opremljene s toplozračnim ogrevanjem, mozaičnimi tlemi in bogato okrašene s freskami in štukaturo. V vili na lokaciji Glavni trg 17 in 17a so naleteli na tri prostore z mozaiki. Dva sta tako dobro ohranjena, da ju bo mogoče prezentirati in restavrirati in situ v sklopu paviljona, ki ga bo občina postavila na Glavnem trgu. Tretji mozaik je bil močno poškodovan in fragmentiran. Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je vendarle lahko izdelal rekonstrukcijo večbarvnega ter z geometrijskimi in rastlinskimi motivi okrašenega mozaika. Na podlagi te idealne rekonstrukcije je narejena tudi replika, ki so jo izdelali v Gaziantepu.
Poleg tega so na Glavnem trgu 17 odkrili tudi dele temeljev in kletnih prostorov prve mestne hiše, ki sta jo mestu Celje podarila Friderik II. in Ulrik II. Poznoantični ostanki rimskih vil, široke ceste, odtočnih kanalov, tlakovanih in s stebrišči pokritih pločnikov tudi vzdolž stranskih ulic in cest so po mnenju arheologov znak takratne dobre opremljenosti mesta. Celeja je bila očitno tudi v času zatona antike in rimskega cesarstva ekonomsko še zelo močna, mesto pa gosto poseljeno.
