Tiskane izdaje
Ravne na Koroškem – Direktorici Zdravstveno reševalnega centra Koroške (ZRCK) Marijani Kašnik se ne zdi problematično, da je zavod, ki ga je prevzela julija lani, več let deloval brez dovoljenja za opravljanje dejavnosti, a je zanj v začetku leta vseeno zaprosila, saj so jih z ministrstva opozorili, da brez njega ne bodo mogli delati.
Kašnikova se sklicuje na pravilnik o postopku verifikacije zdravstvenih programov in dejavnosti, ki se izvajajo na področju zdravstvene in zdraviliške dejavnosti in jo zdravstveni zavodi opravljajo več kot deset let. »Da nimamo soglasja, sem ugotovila ob prevzemu vodenja Zdravstveno reševalnega centra. Zanj sem z vso dokumentacijo zaprosila 4. januarja letos,« je povedala Marijana Kašnik in dodala, da sicer izpolnjujejo vse pogoje za izvajanje nujne medicinske pomoči v regiji. »Naš način organizacije nujne medicinske pomoči je primer dobre prakse, zato ne razumem poskusov nekaterih, ki ne razpolagajo niti z reševalnimi vozili, da bi sistem, ki je dober, razbili, dejavnost pa si razdelili kot na kakšni tržnici.«
Očitki o gneči v vozilih
Na ministrstvu za zdravje, kjer za nazaj ne bodo ukrepali, so povedali, da ZRCK ni bil opredeljen ne v prejšnjem in ne v sedanjem pravilniku o nujni medicinski pomoči, financiran pa je bil na podlagi vsakoletnega splošnega dogovora. Na območni enoti ZZZS na Ravnah na Koroškem so pojasnili, da so lani z ZRCK sklenili pogodbo, vredno dobra dva milijona evrov, za ta denar pa je ZRCK na Koroškem izvajal nujno medicinsko pomoč, nujne reševalne prevoze ter nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem ali brez njih na terapije v Ljubljano ali Maribor. V javnosti so se pojavili očitki, da je ZRCK koval dobiček predvsem na račun slednjih. Marijana Kašnik očitke o prenatrpanih reševalnih vozilih zavrača in zatrjuje, da so njihov cilj sicer res polni sedeži, a prevažajo le toliko pacientov, za kolikor je registrirano vozilo. Toda sogovornica, ki ne želi biti imenovana, trdi drugače: »Včasih je bila gneča tako velika, da se je kdo od nas ulegel na mobilno bolniško posteljo in se leže pripeljal v Ljubljano, da se nismo stiskali.«
ZRCK zaposluje dva zdravnika anesteziologa, deset diplomiranih zdravstvenikov (med njimi šest bodočih magistrov urgentnih stanj), šest zdravstvenih tehnikov, 21 zdravstvenih tehnikov reševalcev, štiri reševalce z opravljenim 80-urnim tečajem prve pomoči, štiri zdravstvene administratorje, pravnika, pripravnika in direktorico.
