Tiskane izdaje
Koper – V slovenskem morju je spet polno morskih klobukov. Največ je velikih morskih klobukov (Rhisostoma pulmo) in uhatih klobučnjakov (Aurelia aurita), nekaj pa tudi kompasnih meduz (Chrysaora hysoscella), nam je potrdila Alenka Malej, biologinja z Morske biološke postaje Piran. Vse te vrste opažajo tudi znanstveniki v italijanskem in hrvaškem delu severnega Jadrana.
Še posebno veliko težav so imeli zadnje dni ribiči, ki ribarijo s povlečno kočo. Silvano Radin iz Kopra, ki lovi mešano ribo in plave ribe, je povedal, da so prejšnji teden ob posameznih potegih iz morja v mrežo zajeli po eno tono klobukov. Ta teden so se vetrovi in tokovi nekoliko spremenili in zdaj vsakič iz mreže povlečejo le približno 50 kilogramov klobukov. »Že tako je malo ulova. S klobuki so težave še večje, saj tako ni mogoče resno delati. Danes sem, denimo, edini v tem delu morja, en italijanski ribič je verjetno razočaran že odplul,« je dejal včeraj Radin.
V mrežah so predvsem veliki klobučnjaki. Poleg njih ulovijo tudi manjše uhate klobučnjake, ki pa so zelo rahli in krhki in jih mreže uničijo, še preden jih povlečejo na površje, je menila Alenka Malej. Roji velikih morskih klobukov se pojavljajo v ciklusih v večjem številu. Tudi zadnje leto se zdi, da jih je več. Prav ta vrsta je konec leta 2003 in v prvi polovici 2004 tako prizadela naše ribiče, da so za pol leta prenehali delati. Škodo jim je tedaj priznala celo EU; zaradi zastoja z delom in izpada prihodka so leta 2005 od nje prejeli 125.000 evrov odškodnine. Razmere letos nekoliko spominjajo na ribiško katastrofo iz leta 2004.
Pogostejši pojav meduz
»Veliki morski klobuki se zelo agresivno množijo, saj se razmnožujejo na dva načina: spolno in nespolno. Njihovi polipi se namreč v določeni fazi prečno delijo in tako iz enega polipa nastaneta dva klobuka. Vemo tudi, da se mlade efire in polipi prilepijo na stebre pomolov in na druge plavajoče predmete ter da se klobučnjaki razmnožujejo v našem morju. Prav te dni bomo poskušali znanstveniki z Morske biološke postaje in iz tržaškega Geofizikalnega observatorija v raziskovalnem programu Perseus prijaviti dodaten projekt, v okviru katerega bi bolje spoznali vse okoliščine čedalje pogostejšega pojava meduz v našem morju,« je povedala Alenka Malej.
Malo verjetno - Il Piccolo o ubijalski meduzi
Dodala je, da med večjimi meduzami niso odkrili nobenih za kopalce nadležnih in pekočih mesečink (Pelagia noctiluca). Zelo malo verjetno se ji je zdelo poročanje italijanskega dnevnika Il Piccolo, da sta dva Tržačana v Tržaškem zalivu opazila zloglasno portugalsko ladjico (Physalia physalis), ki je lahko smrtonosna za človeka. Ta morski ožigalkar je leta 2010 menda povzročil smrt neke kopalke na Sardiniji. To pomeni, da je v Sredozemlju prisoten. Zato njegov pojav v Jadranu ni povsem nemogoč. Toda da bi bil samo eden in da bi ga opazila samo dva človeka, je res težko verjeti. O tem sta podvomila celo očividca, ki sta pozneje dejala, da to ni bila »ubijalska« meduza. Zanjo je značilno, da nad gladino razpne kakih 15 centimetrov veliko »jadro« in s pomočjo vetra potuje po morju, njene lovke pa so pod vodo dolge do 15 metrov.
