Tiskane izdaje
Ljubljana, Benetke - Nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Dragica Wedam Lukić sta se v sredini maja udeležila 90. plenarne seje Beneške komisije. Da se jo bosta zagotovo udeležila (na svoje stroške), sta sporočila tudi po tem, ko je Janševa vlada v začetku pomladi razveljavila sklep svoje predhodnice glede njunega članstva v omenjeni komisiji Sveta Evrope.
Z vsebino seje v Benetkah sta seznanila tudi ministra za zunanje zadeve in za pravosodje. Poročilo objavljamo v celoti.
Vsebina poročila z Beneške komisije
Na seji so med drugim govorili o spremembah ustave v Belgiji, s katerimi so v tej državi poenostavili ustavnorevizijski postopek, ki je doslej obsegal tudi obvezen razpust parlamenta. Komisija je ugotovila, da te niso sporne, je pa bilo njihovo sprejemanje premalo transparentno.
Precej bolj kritična je bila do zakonske ureditve boja z ekstremizmom in ureditve varnostnih služb v Rusiji. Kot je opozorila, sta mogoči arbitrarna razlaga in uporaba zakonov, kar lahko vodi do samovoljnega ravnanja državnih organov in ogroža pravno varnost posameznikov in nevladnih organizacij.
Vrsta kritik se je nanašala tudi na Madžarsko, in sicer v zvezi z volilnim sistemom, ureditvijo državnega tožilstva in položajem ustavnega sodišča in njegovega predsednika. Je pa komisija ugotovila opazen napredek pri obravnavi pravic narodnosti v tej državi.
Komisija je tudi oblikovala vrsto predlogov za omilitev pretirane razdrobljenosti pravosodnih organov v BiH, ki je posledica daytonskega sporazuma, ter se zavzela za zoževanje možnosti omejitev dostopa do informacij v Črni Gori.
Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine. Sestavljajo jo neodvisni strokovnjaki iz 58 držav.
