Tiskane izdaje
Ribnica − Po nekaj letih je letošnji, po vrsti 39. Ribniški semenj, spet razprodan: zasedenih je vseh 500 stojnic. Tako kot se za največji sejem spodobi, je danes v Ribnici mogoče kupiti vse, od − in to drži − igle do avtomobila. Vendar pa je osrednji ribniški trg, Škrabčev trg, tako kot že vrsto let namenjen obema tradicionalnima ribniškima obrtema, suhi robi in lončarstvu. Letos je v Ribnici kar 57 suhorobarjev in lončarjev.
»V Ribnici se s suho robo ukvarja okoli sto družin,« je ob otvoritvi povedal Jože Zakrajšek, predsednik Turističnega društva Ribnica, ki organizira ribniški sejem. Sicer pa je na območju sedmih občin, kjer velja pred nekaj leti pridobljena geografska označba Ribniška suha roba − gre za občine Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje − približno 2000 suhorobarjev.
»V vsej moderni zgodovini sta Ribničane reševala podjetništvo in izvoz,« pravi ribniški župan Jože Levstek, ki je ob otvoritvi najpomembnejšega dogodka na širšem kočevsko-ribniškem območju poudaril, da so se Ribničani že pred 500 leti podali na pot, brez znanja nemščine in ostalih jezikov, brez poznavanja sodobnih marketinških pristopov, a so kljub temu prodali vso robo, ki so jo nosili s seboj: »To je več kot le naraven talent. To je umetnost, vsaka umetnost pa zahteva ogromno truda in znanja.«
Ribniški sejem se je namreč v 39. letni zgodovini spreminjal in je postal največji etnografski sejem v Sloveniji. Kajti poleg rokodelcev z ribniško-kočevskega območja, se tu vsako prvo nedeljo v septembru zberejo tudi rokodelci iz vse Slovenije, saj imajo v okviru Ribniškega sejma tudi Rokodelski sejem. Ta je bil letos že 15. po vrsti in je predstavil našo bogato dediščino.
To so na semanji dan v Rokodelskem centru Ribnica še razširili z demonstracijami delavnic, ki potekajo pod njihovim okriljem. Prva generacija pletarjev in lončarjev je že končala triletno usposabljanje. Sicer pa je živahen Rokodelski center le ena od obsejemskih dejavnosti, ki se danes odvija v Ribnici − od razstav do suhorobarskih iger, plezanja na zvonik cerkve sv. Štefana do prikaza šolanih psov Kinološkega društva Ribnica. Pa tudi semanji dan je le vsakoletni vrhunec večdnevnega pestrega dogajanja v Ribnici in okolici.
Kastelic Jožefa, mojstrica domače in umetnostne obrti iz Novega mesta, ki poleg belokranjskih pisanic izdeluje spominke iz ržene slame, košare iz šibja in cekarje iz ličkanja, je redna gostja Ribniškega semnja: »Rada pridem v Ribnico, ker je velik sejem in ima poseben čar. Resda se tu proda več kot drugje, a je še pomembneje, da so tu ljudje humorni, da ima ribniški sejem nek poseben temperament. Pa še vožnja od Novega mesta do Ribnice je lepa.«
Podobno pravi dr. Stanko Nikolič, predsednik Turističnega društva Kostel, ki je bil na vseh 39 sejmih, najprej kot obiskovalec, zadnja leta pa z društvom: »Seveda je zadnja leta veliko več ponudnikov, kot jih je bilo v začetku. To je v resnici največji etnografski sejem v Sloveniji, ki pa je obenem tudi nekakšno družinsko srečanje. Ljudi, ki jih drugače ne srečaš, najdeš tu in se dogovoriš, češ, se vidimo prihodnje leto.«
In ni nobena skrivnost, da se podjetni Ribničani, ki na ribniški sejem privabijo 30.000 in več obiskovalcev, že pripravljajo na sejem, ki bo prihodnje leto.
