Ljubljana - V elektronskem pismu, v katerem osumljeni podkupovanja in industrijskega vohunjenja v aferi Patria Hans Wolfgang Riedl piše nekdanjemu Patriinemu pooblaščencu za slovenski in hrvaški trg Reiju Niittynenu, da »imamo obljubljeno, da bosta premier (takrat je bil to Janez Janša) in Dr. Z (Jože Zagožen) podprla le nas«, je Riedl Fincu pisal tudi o hrvaškem nakupu oklepnikov. »... merila za ocenjevanje bodo spremenjena v našo korist. J. (Bartol Jerković, direktor proizvodnje Patriinih vozil, Ðure Ðakovića, op. p.) Patrio brez dvoma vidi v vodstvu.«
Kot je razvidno iz Riedlovega pisanja Niittynenu (glej faksimile), je avstrijski poslovnež tudi na Hrvaškem urejal posle s pomočjo svojih vez in ne po uradni, legalni poti. Kot smo ugotovili, denimo, v primeru slovenskega nakupa osemkolesnikov: glavni dogovor o tem, da bo Patrio v Sloveniji zastopalo trzinsko podjetje Rotis, je nastal v pisarni Jožeta Zagožna, ki uradno s poslom med Patrio in obrambnim ministrstvom ne bi smel imeti popolnoma nič.
V omenjeni korespondenci med Riedlom in Niittynenom izstopa tudi podatek, da so bili v borbo med Steyrjem in Patrio vključeni tudi nekateri hrvaški mediji. Teksti v prid Patrie so se, tako naši hrvaški viri, menda pojavljali predvsem v časopisu Nacional, kjer naj bi bil dobro zapisan Radko Panjević, nekdanji Patriin strokovni svetovalec za hrvaški nakup osemkolesnikov.
Hrvaško obrambno ministrstvo je za približno 180 milijonov evrov kupilo od Patrie 126 osemkolesnikov. Prvo, 112 milijonov evrov vredno pogodbo, je pred tremi leti podpisal takratni obrambni minister Berislav Rončević, drugo, ki je za 68 milijonov evrov predvidela nakup dodatnih 42 oklepnikov, pa je lani podpisal sedanji obrambni minister Branko Vukelić. Ta je lani podpisal s Patrio tudi pogodbo o nakupu dveh vojaških topnjač razreda Helsinki, ki sta hrvaške davkoplačevalce stali 9 milijonov evrov.
Zaradi finančne krize je hrvaško obrambno ministrstvo pred časom poslalo Patrii predlog o redefiniciji pogodbe: namesto dogovorjenih 126 osemkolesnikov predlagajo Fincem, da bi jih kupili le 64. Pogajanja o redefiniciji so že stekla (pri nas, kot smo poročali, zaradi slovenske strani stojijo od lanskega poletja, op.p.).
Tudi na Hrvaškem sta v pogajanjih za nakup osemkolesnih oklepnikov sodelovali podjetji, ki sta v razpisni fazi tekmovali tudi pri nas: avstrijski Steyr (v imenu tega podjetja je v Sloveniji nastopala sistemska tehnika, op.p.) in finska Patria. Na Hrvaškem je ponudbe konkurentk podobno kot pri nas proučevala za to ustanovljena komisija, ki jo je vodil Ivo Bačić, pomočnik takratnega obrambnega ministra Rončevića. Omenimo naj, da sta na Hrvaškem trenutno oba obtožena v t. i. »aferi tovornjaki«, za katero se je sojenje nedavno že začelo. Po mnenju hrvaške protikorupcijske komisije (USKOK) sta z nakupom tovornjakov znamke Iveco oškodovala hrvaški proračun najmanj za 10 milijonov kun (1,34 milijona evrov).
Vse je še v začetni fazi
Ali je Patria domnevno podkupovala tudi na Finskem, smo vprašali novinarja in urednika v hrvaškem dnevniku Jutranji list Igorja Alborghettija, avtorja prispevka, v katerem se je minuli petek na naslovnici spraševal o Patriinih podkupninah na Hrvaškem:
»Pogodba s Finci je po zatrjevanju ljudi, ki so jo sklenili, transparenta, legalna in sploh »sijajna«. To je, denimo, izjavil nekdanji obrambni minister Rončević. Kot mi je znano, do sedaj državno tožilstvo in policija pogodbe o nakupu oklepnikov še nista začela proučevati.« Alborghetti je povedal, da se na Hrvaškem ljudi iz političnih krogov, ki bi bili povezani z nakupom finskih oklepnikov, še ne omenja, »hkrati pa je težko verjeti, da je bila tako velika pogodba sklenjena brez sodelovanja hrvaških politikov. Tako na javni kot na tisti, daleč od javnosti in diskretni ravni.«
In koliko podkupnin bi naj dobili Patriini »hrvaški sodelavci«?
»Kot izhaja iz elektronske korespondence med Hansom Wolfgangom Riedlom in Reijom Niittynenom (gre za isti dokument, ki smo ga v povezavi s slovenskim nakupom osemkolesnikov v Delu že objavili, op.p.), je bila provizija za Hrvaško odmerjena v višini 8,5 odstotka vrednosti posla, dodatni del pa naj bi dobila še neznana oseba, ki je imela povezavo s hrvaškim obrambnim ministrstvom. Torej okrog deset odstotkov vrednosti posla, kar je izjemno visoka provizija, če jo primerjamo s provizijami, ki se pojavljajo v drugih podobnih poslih. Morda je tako visoka provizija res zakonsko odmerjena, a hrvaške izkušnje glede provizij nas učijo drugače.« Zato je Alborgheti prepričan, da bi se zadeva morala temeljito in podrobno preiskati: »Verjamem, da državi, ki bo kmalu postala članica Evropske unije in katere premierka se dobro zaveda, kaj je to borba proti korupciji, to lahko le koristi.«
Hrvaško tožilstvo je na finskem tožilstvu že dvakrat, prvič pred enim letom, posredovalo glede morebiti koristnih informacij o domnevnem podkupovanju Patrie na Hrvaškem, a odgovora ni prejelo.
»Krog ljudi, ki tudi danes sodeluje v trgovini in posredovanju pri prodaji orožja in vojaške opreme, je nastal v času razpada bivše republike Jugoslavije in v času vojn na njenem ozemlju. Vezi pri tihotapljenju in trgovanju krepi močan finančni interes, ki akterje povezuje tudi preko državnih meja in jih zbližuje ne glede na izvor in nacionalnost. Seveda, ti ljudje so sedaj etablirani poslovneži z močnimi zvezami v politiki. To so osebe, ki nočejo, da se jih spomni, kaj so počeli pred dvajsetimi leti,« je še razložil Alborghetti.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela.