Riko toži Novomeščane za 700.000 evrov

Župan Gregor Macedoni: Do konca leta Ceroda 2 ni mogoče uresničiti.

Objavljeno
23. marec 2015 21.32
Smetišče Novo Mesto
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Novo mesto – Družba Cerod, v večinski lasti novomeške občine, bo svojemu pred kratkim nekrivdno razrešenemu direktorju Alojzu Turku do 5. maja izplačala 28.249 evrov bruto odpravnine, čeprav ga je s položaja odnesla ovadba zaradi oškodovanja javnih sredstev v višini 1,2 milijona. Zaradi ustavitve projekta centra za ravnanje z odpadki Cerod 2 na Leskovcu je konzorcij podjetij Helector-Riko proti novomeški občini vložil 700.000 evrov vredno tožbo.

Tožba se nanaša na neplačilo že izdelane in potrjene projektne dokumentacije v vrednosti 700.000 evrov, smo izvedeli včeraj. V podjetju Riko te informacije niso zanikali. Petnajst dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin je prekinilo izvedbo druge faze urejanja centra za ravnanje z odpadki Dolenjske v Leskovcu (Cerod), v okviru katere je bila predvidena gradnja objektov za mehansko in biološko obdelavo (MBO) odpadkov, infrastrukture za izrabo odlagališčnega plina za proizvodnjo električne energije ter vzpostavitev informacijskega sistema. Projekt je bil skupaj vreden dobrih 32 milijonov evrov, pri čemer so čistilno napravo že zgradili.

Riko med dvema ognjema

V družbi Riko pravijo, da so jim pri izvedbi projekta že od začetka nasprotovali v krškem podjetju Kostak, kjer da so v prihodnjem obratu za predelavo odpadkov v okviru projekta Cerod 2 prepoznali grožnjo za uresničitev svojih ambicioznih ciljev na področju predelave odpadkov v Spodnjem Starem Gradu, kjer že obdeluje odpadke in gradi nove objekte za MBO. Po drugi strani pa je bil konzorcij podjetij Helector-Riko soočen z nasprotovanji okoliških prebivalcev zaradi neizpolnjevanja dogovorov novomeške občine in zaradi smradu z obstoječega odlagališča. »Širitev in nadgradnja Ceroda 2 je bila za prebivalce zgolj priložnost, da občino in podjetje Cerod prisilijo v izpolnjevanje zavez. Mi kot izvajalci smo se tako znašli na sredini teh interesov. Rezultat nasprotovanj podjetja Kostak in okoliških prebivalcev so bile pritožbe v postopku pridobivanja OVD in tožba civilne iniciative na upravnem sodišču, ki še vedno poteka,« je o vzrokih za sesutje projekta Cerod 2 za Delo povedal Andrej Ivanc iz družbe Riko.

Pravi, da je pridobitev OVD in gradbenega dovoljenja formalno res njihova pogodbena obveza, vendar pa bi spore s Kostakom in nezadovoljnimi krajani lahko rešil le naročnik, torej novomeška občina, s čimer bi omogočila pravočasno izdajo OVD in gradbenega dovoljenja. Skladno s pogodbo so v konzorciju pripravili vso projektno dokumentacijo (PGD) in PZI ter pridobili soglasja za izdajo OVD in gradbenega dovoljenja, česar pa jim novomeška občina še ni plačala. V konzorciju bodo ovrednotili stroške in izgubljeni dobiček ter od naročnika terjali poplačilo.

Ivanc: Se občina loteva projekta s figo v žepu?

»Sprašujemo se, ali naročnik zavestno ustvarja okoliščine, katerih posledica bo nezmožnost izvedbe projekta Cerod 2,« pravi Ivanc in dodaja, da naj vodstvo novomeške občine, če projekta noče izvesti, to tudi naravnost pove in tako prevzame vse finančne posledice, ki iz pogodbe izhajajo. Vršilec dolžnosti direktorja podjetja Cerod Albin Kregar je za Delo povedal, da bo končno odločitev glede ravnanja z odpadki v jugovzhodni regiji sprejel svet županov.

Ti se bodo po naših informacijah sestali jutri v Novem mestu. »V pripravi je analiza projekta Cerod 2 in možnih drugačnih scenarijev z vidika financiranja in dolgoročnega obratovanja,« je povedal Kregar.

Novomeški župan Gregor Macedoni pravi, da do konca tega leta ni več mogoče uresničiti smetarskega projekta. Na vprašanje Dela, ali bo obrat MBO res v podjetju Kostak, je Macedoni odgovoril, da o tem ni razmišljal, da pa mora na koncu zmagati »ekonomska računica«. To pa pomeni, pravijo naši dobro obveščeni viri, da je ambiciozen projekt 15 posavskih, dolenjskih in belokranjskih občin na Leskovcu pokopan, saj niti dobrih 18,9 milijona evrov evropskega denarja do konca tega leta ne bo mogoče počrpati, 3,3 milijona evrov vredna pogodba z državo pa je tako in tako že več mesecev nična. Poleg tega po naših informacijah v nekaterih občinah že razmišljajo o izstopu iz smetarskega projekta.