Tiskane izdaje
Ljubljana – Tehnološke spremembe bodo preobrazile tudi trgovino, spremenile bodo vedenje vseh deležnikov na trgu. Podjetja iščejo formulo, kako tem spremembam slediti in ohraniti tržni položaj, zmagovalci pa bodo tisti, ki jim bo uspelo vzpostaviti pristen odnos s kupci. A glede na to, da so trendi digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija – kako gredo skupaj roboti in oseben pristop h kupcu?
Kdaj prvo, kdaj drugo, kako do tja? V možni razvoj trgovinske prihodnosti se bodo zazrli na letošnji strateški konferenci trgovine Slovenije. Organizatorji, Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) in Ekonomska fakulteta v Ljubljani (EF), bodo secirali kadrovsko transformacijo trgovine, kompetence, ki jih bodo potrebovali zaposleni v tej dejavnosti v prihodnje, pogledali pa bodo tudi, kje in kako naj bi jih pridobili.
Kolebali bodo med dvema ekstremoma: popolnoma avtomatizirano in robotizirano trgovino, kjer kupec ne bo imel nobenega stika več z osebjem trgovine (primer ameriške trgovske verige Hointer), in humanizirano trgovino, ki jo zaznamujejo poglobljeni medčloveški odnosi. Na tej osi se bo moralo vsako podjetje samo pozicionirati in glede na svojo pozicijo opredeliti, kakšne kompetence in veščine bodo potrebovali njegovi zaposleni v odnosu do kupcev.
Procesi rabijo skrbnika
»Digitalizacija ali digitalna transformacija je proces, ki je v podjetju postal stalnica, in bolj kot kdaj koli prej stalno spreminja poslovne modele, delovne procese, način in oblike dela. Lahko rečemo celo, da zelo hitro ukinja delovna mesta in ustvarja nova, in sicer tudi v trgovini, ki se uvršča med bolj delovno intenzivne gospodarske panoge,« razmišlja predsednica TZS Mariča Lah in dodaja, da je digitalizacija za trgovca stalen izziv, ki močno vpliva na njegovo konkurenčnost, zato jo morajo dobro poznati in obvladovati tudi vsi zaposleni v podjetju. To pred vodstvo podjetja postavlja nove naloge: zagotavljati stalni razvoj obstoječega kadra, da bo sproti pridobival potrebna nova znanja, spretnosti in veščine.
Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah. Foto: Mavric Pivk/Delo
Ali to pomeni, da bo polnjenje polic avtomatizirano, na drugi strani pulta bo namesto prodajalke stal robot, za plačilo bomo samo pritisnili na telefonsko tipko? Takih radikalnih sprememb v trgovini na krajši rok Lahova ne pričakuje, medtem ko se jim v skladiščnem in logističnem poslovanju ne bo mogoče izogniti.
Po drugi strani pa je treba vzeti v ozir, da roboti ne morejo biti enakovredna zamenjava za človeško delovno silo. Nekdo mora namreč vse te nove tehnologije in procese upravljati, nadzorovati, jih nadgrajevati. Brez človeka ne gre, saj trgovina temelji na pristnem človeškem stiku med kupcem in prodajalcem, na njegovih socialnih in komunikacijskih veščinah.
Kakšno je izhodišče?
Po podatkih Ajpesa so lani gospodarske družbe v trgovini zaposlovale 81.660 ljudi oziroma 17,8 odstotka vseh delavcev v gospodarstvu. Po letu 2013 število zaposlenih počasi raste. V tej množici je največ tistih, ki jih srečujemo za pultom ali med policami: po statističnih podatkih je bilo lani prodajalcev kar 51.391 ali 3,3 odstotka več kot leto prej.
Med delavci v trgovini jih je imelo lani 70,59 odstotka srednješolsko izobrazbo, 24,84 višješolsko in visokošolsko, manj kot pet odstotkov pa je bilo delavcev z dokončano ali nedokončano osnovno šolo. Znotraj tega je v trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh delež srednješolsko izobraženih največji, medtem ko je največji delež višje- in visokošolsko izobraženih v posredništvu in trgovini na debelo, razen z motornimi vozili (več kot tretjina).
Starostna struktura delovno aktivnega prebivalstva v trgovini je podobna kot v gospodarstvu kot celoti. Največ, okoli 60 odstotkov, zaposlenih je starih od 35 in 54 let. Okoli desetina jih je starejših, slaba tretjina pa mlajših. Več mlajših dela v trgovini na drobno, več starejših pa v posredništvu in trgovini na debelo.
Nazadnje se je o zaposlenih v trgovini in potrebnih kvalifikacijah za delo v tej dejavnosti veliko govorilo ob spremembi zakona o trgovini, s katerimi so odpravili izobrazbene pogoje za trgovska poklica prodajalca in poslovodje in tako na široko odprli vrata za zaposlovanje različnih poklicnih profilov, za njihovo napredovanje, poudarek je zdaj predvsem na njihovih delovnih izkušnjah ter dodatnih praktičnih znanjih in veščinah.
Brezposelni so s tem dobili nove poslovne priložnosti, saj lahko brez dodatnih izobrazbenih omejitev odprejo svojo prodajalno, kar je še posebej pomembno za majhna, družinska podjetja, tudi v odročnejših krajih.
Veščine prihodnosti
V Trgovinski zbornici Slovenije so pripravili pregled ključnih znanj oziroma veščin, ki jih bodo morali imeti trgovski kadri po uvedbi digitalizacije/avtomatizacije/robotizacije. V klasični trgovini bo poleg poznavanja blaga in trendov v posamezni blagovni skupini, komunikacijskih veščin, timskega dela in poznavanja poslovnega procesa čedalje pomembnejše tudi obvladovanje informacijskih orodij in sodobnih informacijskih poti; npr. prodajalec, ki je vešč uporabe elektronskih pripomočkov, bo odlična podpora prodajnemu procesu, z nasveti o uporabi mobilnih aplikacij pa bo dobrodošel pomočnik in svetovalec pri nakupih.
Pri spletni prodaji bo poleg slednjega nujna tudi hitra odzivnost ponudnika. Zlasti komercialist in prodajalec pa bosta morala dobro poznati zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov ter zakonodajo o varstvu potrošnikov, zlasti, ko gre za reševanje reklamacij.
Kot opažajo v zbornici, za zdaj takih novih znanj, veščin in kompetenc v trgovini primanjkuje. Potrebno bi bilo stalno izobraževanje in usposabljanje, ki mora temeljiti na spremljanju in udejanjanju inovativnih in tehnoloških sprememb (npr. digitalizacija) ter dobro poznavanje organizacijskih novosti. Žal tudi šolski sistem tega ne daje. Da bi se približal dejanskim potrebam na trgu dela, bi morali po mnenju TZS na državni ravni čim prej sprejeti celovit strateški razvojni dokument na področju razvoja kadrov z ustreznimi ukrepi za izboljšanje stanja.
