Tiskane izdaje
Rogašovci − Pošta Slovenije namerava v letošnjem letu v pogodbeno pošto preoblikovati tudi pošto 9262 Rogašovci. Toda vodstvo občine in krajani zaradi takšne odločitve negodujejo, saj bo Pošta izpraznila in verjetno prodala prostore, za katere so pred tremi desetletji tudi sami prispevali približno tretjino potrebnega denarja.
Najbolj je zaradi namere poštarjev nejevoljen župan rogašovske občine Edvard Mihalič, ki je bil pred tridesetimi leti predsednik sveta takratne krajevne skupnosti Rogašovci in je skupaj z drugimi člani sveta hodil od hiše do hiše in ljudi prepričeval, da prispevajo dogovorjene zneske za zgraditev telefonskega omrežja. »Vsak, ki je hotel dobiti telefonski priključek, je moral prispevati preračunano približno 6000 nemških mark, od tega je bilo približno tisoč mark namenjenih kot prispevek za gradnjo prostorov za telefonsko centralo oziroma sedanjo pošto v Rogašovcih, del denarja za gradnjo pa je prispevala tudi sama krajevna skupnost,« je dejal. Takratno omrežje so gradili skupaj s krajevno skupnostjo Pertoča, v prvi fazi pa so pridobili skupaj 120 naročnikov. Ti so torej poleg prispevka za telefonsko omrežje prispevali še 120.000 nemških mark ali 60.000 evrov za gradnjo prostorov sedanje pošte v Rogašovcih.
Ko je pozneje nekdanje podjetje PTT po Sloveniji delno vračalo prispevke naročnikov za gradnjo telefonije, o delu prispevka, ki so ga krajani KS Rogaševci in Pertoča morali prispevati za gradnjo prostorov, ni hotel nihče nič slišati, pravi župan Mihalič. »Tisti denar smo morali pozabiti, čeprav je v času gradnje skupaj s prispevkom krajevne skupnosti predstavljal slabo tretjino vrednosti gradnje poštnih prostorov. Zdaj pa bo pošta te prostore izpraznila in jih prodala ali oddala v najem, ne da bi karkoli od tega vrnila tistim, ki so prispevali svoj težko zasluženi denar,« se jezi in opozarja na še eno nelogično potezo Pošte Slovenije: »V Rogašovcih, kjer imajo lastne prostore, bodo pošto preoblikovali v pogodbeno, zožili njeno ponudbo in prostore prodali, poštarje in obdelavo pošiljk pa so preselili v Kuzmo, kjer pošta dela v najetih prostorih bivše gostilne. Finančno se mi to, da greš iz lastnih prostorov v najete, ne zdi modra poteza.«
Glede vračanja prispevka krajanov za gradnjo pošte so nam s Pošte Slovenije odgovorili, da gre za obveznosti Telekoma Slovenije, saj je po razdružitvi PTT podjetja leta 1995 vse obveznosti nekdanjega skupnega podjetja prevzel prav Telekom, ki je pravni naslednik PTT podjetja Slovenije. S Telekoma Slovenije pa smo dobili samo načelen odgovor, da »se občanom-naročnikom vračajo sredstva, ki so jih dodatno vplačali krajevni skupnosti ali občini po posebnem sporazumu oziroma pogodbi s krajevno skupnostjo ali občino. Vse vloge krajevnih skupnosti ali posameznikov je reševalo državno pravobranilstvo, v Telekomu Slovenije pa smo vso zahtevano dokumentacijo v zvezi z vračilom vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje že posredovali krajevnim skupnostim ali pa posameznikom, ki so zanjo zaprosili.« Napotili so nas na krajevno skupnost ali na državno pravobranilstvo.
Na vprašanje, zakaj so center za sprejem in razvoz pošte iz Rogašovcev, kjer so prostori brezplačni, preselili v Kuzmo, kjer pošta deluje v najetih prostorih, pa so nam s Pošte Slovenije izmikajoče odgovorili le, da je »sestavni del optimizacije poštnega omrežja tudi centralizacija dostave. Centralizacija dostave iz pošte 9262 Rogašovci na pošto 9263 Kuzma je bila izvedena že oktobra 2013 in nam zaradi večjega števila pismonoš v ekipi omogoča lažjo organizacijo dela skozi vse leto.« O racionalnosti prehoda iz lastnih v najemne prostore pa nič in tudi višine najemnine nam niso hoteli izdati, ampak so napisali le, da je ta »primerna lokalnim tržnim razmeram in je stvar dogovora med Pošto Slovenije in najemodajalcem«. Ko bodo prostori pošte v Rogašovcih prazni, jih bo Pošta Slovenije prodala ali oddala v najem, obstaja pa tudi možnost, da jih najame potencialni ponudnik, ki se prijavi na razpis za prevzem dejavnosti pogodbene pošte, smo še izvedeli.
