Ptuj - »Vsi trije smo se dogovorili, da ustanovimo personalno trilateralo obeh predsednikov vlad in predsednika države. Sestajali se bomo po potrebi in kadar bomo ocenili, da je to potrebno za poglobitev odnosov med tremi državami.« Tako je danes popoldne po več kot enournem sestanku s predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor in predsednikom Srbije Borisom Tadićem na ptujskem gradu stotniji novinarjev, ki je spremljala prvi sestanek na vrhu med najvišjimi voditelji Slovenije, Hrvaške in Srbije, dejal gostitelj, slovenski premier Borut Pahor.
Oblikovanje »personalne« trilaterale med Pahorjem, Kosorjevo in Tadićem, kakor jo je označil slovenski ministrski predsednik, naj bi po njegovem mnenju spodbudila in pokazala tudi drugim voditeljem v regiji, da je z zaupanjem mogoče rešiti marsikatero težavo. Dogovor o tesnejšem sodelovanju vseh treh politikov sta na tiskovni konferenci pozdravila tudi hrvaška premierka in srbski predsednik. Kot je izjavila Kosorjeva, bo njihov naslednji sestanek na Hrvaškem.
Trojica predsednikov je na včerajšnjem pogovoru, ki je potekal v galeriji baročnih slik v drugem nadstropju ptujskega gradu, največ časa namenila »razčiščevanju odprtih vprašanj pred konferenco o Zahodnem Balkanu«, ki bo v organizaciji Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegice Kosorjeve 20. marca na Brdu pri Kranju. Poročali smo že, da je Srbija nasprotovala sodelovanju na konferenci, če bo na Brdu sodelovala tudi kosovska delegacija kot zastopnica neodvisne države.
Kakor je na Ptuju izjavil Boris Tadić, si Srbija želi, da bi tudi mednarodna konferenca na Brdu potekala v podobnem pozitivnem ozračju, v kakršnem je minil današnji sestanek trojice. Poudaril je, da Srbija ne nasprotuje sodelovanju kosovskih Albancev na Brdu, vendar le, če bodo sodelovali v skladu z resolucijo ZN 1244, saj v tem okviru kosovski Albanci sodelujejo na vseh regionalnih konferencah in v sporazumih.
To je temeljni pogoj za sodelovanje Srbije, je bil jasen Tadić, vendar je bilo iz njegovih besed mogoče razumeti, da je bil med vsemi udeleženci konference na Brdu, ki naj bi jo odprl predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy, dosežen kompromis. Kompromis pomeni, smo izvedeli neuradno, da na konferenci na Brdu ne bo nobenih državnih simbolov, denimo zastav držav, udeleženci bodo za konferenčno mizo za napisi zgolj z imeni in brez navedb funkcij, prav tako pa naj bi kosovski premier Hashim Thaqi nastopil za govorom predstavnika Unmika, misije Združenih narodov na Kosovu. Tako bo videti, da govori kot član delegacije ZN, in ne kot premier Kosova.
Borut Pahor in Jadranka Kosor sta v izjavah na ptujskem gradu poudarjala pomen konference na Brdu 20. marca. Zamisel zanjo sta dobila na zadnjem dvostranskem srečanju v Kranjski Gori, ko sta želela pokazati, da lahko tudi Jugovzhodna Evropa prispeva k miru, varnosti in napredku ljudi, regije in navsezadnje tudi Evrope.
Kosorjeva je omenila, da je lahko zaupanje, ki sta ga v preteklih mesecih zgradila s Pahorjem, za zgled drugim; zato je konferenca na Brdu, ki jo organizirata Slovenija kot članica EU in Hrvaška kot kandidatka za članstvo, zgolj nadaljevanje uspešne zgodbe o premagovanju težav. Evropska pot je pot spoštovanja in zaupanja, vladi Slovenije in Hrvaške pa sta pokazali, da je z zaupanjem mogoče odpraviti številne težave. Evropska pot držav iz regije JV Evrope mora biti rešena vseh medsebojnih nesoglasij, je še poudarila hrvaška premierka.
Sicer pa so člani novooblikovane »personalne« trilaterale med današnjimi pogovori na ptujskem gradu nekaj časa namenili tudi nujnosti okrepitve gospodarskega sodelovanja. Ker je sedanja kriza močno prizadela vse tri države, lahko z okrepljenim sodelovanjem in morebitnim skupnim nastopom na tretjih trgih pripomorejo k hitrejši ublažitvi posledic gospodarske krize. Po pogovorih na ptujskem gradu je trojico predsednikov pred ptujsko mestno hišo pozdravil še župan Štefan Čelan. Prvi sestanek novorojene trilaterale SHS, kakor so jo duhovito poimenovali nekateri novinarji, se je po krajšem sprehodu po starem mestnem jedru končal z večerjo v znani ptujski gostilni Ribič.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela